Pred osmimi desetletji se je rodil prvi volvo

Ideja je bila sicer rojena tri leta prej. Takrat sta glavi staknila Assar Gabrielsson in Gustaf Larson. Prvi diplomirani ekonomist, drugi diplomirani inženir strojništva. Oba sta bila zaposlena pri SKF, v glavi pa sta imela isto idejo. Zgraditi avtomobil.

Izkušenj jima ni manjkalo. Gabrielsson je bil nekaj časa predstavnik SKF-a v Franciji. Tam je spoznal, da so na Švedskem sposobni izdelati enako dobre ležaje kot v Evropi ali Ameriki, vendar za nižjo ceno. Mogoče se mu je takrat porodila ideja, da bi lahko na enak način izdelovali tudi avtomobile. Larson je bil na drugi strani zaposlen nekaj časa na Otoku, kjer je sodeloval pri razvoju Morisovih motorjev. Koncept, ki sta si ga zastavila je bil naslednji: na prvem mestu je kvaliteta. Sama izdelata načrte, izbereta najboljše dobavitelje, ki delajo izključno po njunih načrtih, vozila pa sestavljata v svoji tovarni.

Konec poletja 1924 sta začela načrtovati. Zasnova je bila predvsem delo Larsona, ki je avto razvijal predvsem kot popoldanski hobi, zraven svojega rednega dela pri SKF-u. Načrti so bili tako gotovi šele leta 1926. Tukaj je nastopil ekonomist Gabrielsson. Potrebno je bilo najti investitorje. In ker ni bilo oprijemljivega proizvoda, jih je bilo težko najti. Zato sta se odločila, da izdelata testno serijo 10 vozil (devet odprtih in enega zaprtega). Ko je bilo vozila mogoče otipati, je SKF takoj postal zainteresiran. Zagotovili so posojilo za serijo 1000 vozil, tovarniške objekte in ime: Volvo, ki nedvoumno kaže na vpletenost izdelovalca ležajev. Volvo namreč izvira iz latinščine in pomeni kotalim se. Leta 1927 tako iz tovarne v Goeteborgu zapelje prvi ÖV4. Suhoparno ime takoj dobi ljudski naziv Jakob. Poganjal ga je štirivaljni motor, ki je zmogel solidnih 28 konjev pri 2000 vrtljajih, kar je zadostovalo za maksimalno hitrost 90 km/h. Zanimivo je, da je Volvo že takrat kazal svojo orientiranost na področje varnosti, saj je priporočal potovalno hitrost 60 km/h. Obe premi sta bili togi in opremljeni z listnatimi vzmetmi. 20-palčna kolesa so bila nameščena na platišča z lesenimi naperami. Pet sedežnik je imel štiri vrata, karoserija pa je bila izdelana iz lesenega okvirja (jesen in bukev), na katerega je bila pritrjena jeklena pločevina.

Jakobu je že leta 1929 sledil naslednik PV651, za njim pa se je zvrstilo veliko število modelov, ki so vsak po svoje pisali osemdeset letno zgodovino najstarejše švedske tovarne avtomobilov.