pozdravljeni!

zanima me , do kakšnih težav lahko pride pri motorjih z direktnim vbrizgom bencina , ki so predelana na plin z napravo , ki vpihuje plin v plinastem stanju v sesalni kolektor ( indirektno prek ventilov ) obenem pa zraven plina porablja še delež bencina skozi bencinske injektorje - le to zaradi hlajenja samih injektorjev ?.

ali se pripravlja plin z že dodanimi aditivi za zaščito ventilov?

ali je v pripravi plin z aditivi za čiščenje bencinskih injektorjev , če je motor z direktnim vbrizgom predelan tako , da vbrizguje tekoč plin skozi bencinske injektorje ?

hvala za odgovore !

lp plinaš

odgovor plinaš:

Pri vbrizgu plina pri motorjih z direktnim vbrizgom (TSI, ecoboost, DISI, THP,...) lahko prihaja do več tipov težav.

Odvisno predvsem od tipa vgrajene naprave:

1. Pri večini proizvajalcev imajo na voljo le vbrizg plinaste faze, npr. proizvajalec Prins pa ima v svojem programu obe možnosti (tekoča in plinasta).
2. Pri vbrizgu plinaste faze večina vbrizgava plin le v določenem območju delovanja motorja. Npr.: v prostem teku deluje na bencin, nad 1200-1400 obrati preklopi na plin in nato nad 3000-3500 zopet preklopi nazaj na bencin. Kar pa pomeni, da lahko troši veliko količino bencina (tudi do 50%), odvisno od vožnje. Na drugi strani pa se lahko pojavi težava z injektorji pri tistih, ki vozijo večino časa v območju delovanja naprave na plin. Takrat se bencinski injektorji lahko pregrevajo.
3. Pri enem proizvajalcu smo našli napravo, ki ves čas deluje na plin in poleg tega ves čas troši 10% bencina. V tem primeru ne prihaja do pregrevanja injektorjev.
4. Predvsem pri manjših motorjih z direktnim vbrizgom predelanimi na sistem s plinasto fazo pa prihaja lahko do "zamašitve" injektorjev. Ti se namreč zamažejo in postajajo vse manj pretočni. Vzrok za te težave pa še ni znan.
5. Pri vbrizgu tekoče faze vseh omenjenih težav ni, ker gre za sistem, ki je idealen prav za te motorje. Vbrizga namreč plin preko originalnih injektorjev.

Kar pa se tiče aditivov se že izvajajo prvi testi, kar se tiče plinaste faze. Pri tekoči fazi še ne vemo kako vplivajo, ker testi niso bili narejeni na teh vozilih.
Vendar pri tekoči fazi ni nobene potrebe po nekem posebnem ali dodatnem čiščenju, res pa da testi še niso bili izvedeni.

Lep pozdrav, Ž

Tle mi pa zdej nekej ni jasno. Kako se lahko bencinski injektorji pregrevajo med delovanjem na plin, če so električno (fizično) prekinjeni? Ne vem ali to pravite za direktni ali indirektni vbrizg.

Pri men dela tudi pod štant gasom in nad 5500 čist OK. Edino problem je mazanje ventilov pri višjih obratih z sistemom na vakum, saj le ta je nad 3000 rpm že čisto neuporaben. Drugih težav ni.

Imam pa sistem Landi Renzo

Odgovor VikingShip:

Vi imate motor z "indirektnim" vbrizgom.
To pomeni vbrizg v sesalni kolektor in ne direktno v cilinder.
Pri direktnem vbrizgu so injektorji postavljeni direktno v cilinder, zato se imenuje direktni vbrizg.
To pa pomeni, da so izpostavljeni bistveno višjim temperaturam, bencin pa jih hladi.
Ti motorji so zgrajeni drugače.

Vaš motor je torej "navaden" motor in ne "direkten".
In pri "navadnem" motorju delujejo vsi sistemi tudi v leru na plin.
Tam ni potrebno hlajenje bencinskih injektorjev.

Mazanje pa je druga zgodba. To je potrebno za mazanje ventilov.

LPŽ

Mar kdo ve, ce se pri malih avtih sredi zivljenjske dobe izplaca predelava? Menim, da bi vsi, ki kaj damo na ekologijo, morali uporabiti prednost plina pred nafto! Mar ni nafta uporabna za 1000 reci, plin pa za sedaj le za kurjenje?
Dusicadanica

http://www.avtomobilizem.com/novice/avt ... 5-07-2013/

Odgovor danicadusica:

Pozdravljeni,

Nasprotno od prepričanja se že sedaj opravi veliko predelav tudi na manjših vozilih.
Odvisno je od tega koliko se vozite oz. koliko let nameravate še imeti avto. Na splošno velja da se investicija povrne po cca. 30.000 km- lahko že prej, odvisno od sistema.
Pri večini predelav pa lahko plinski sistem prenesete tudi v nov avto.

Lep pozdrav, Ž

Pozdravljeni,

mene pa zanima kako je s predelavo avtomobila VW Passat 2.0 fsi l.2006? Kontaktiral sem več vgrajevalcev plina in mi odsvetujejo vgradnjo naprave za plin. Zanima me, če je vgraditev sploh možna, kateri sistem uporabiti in če zadeva v praksi res deluje (cukanje, prevelika poraba, itd.)

Hvala za odgovor.

mene pa zanima,zakaj mi pri 130km/h avto začne zelo močno cukati in tresti,ko pa spustim gas in ga zopet dodam pa je vse normalno.

Odgovor miran33:

Tu gre za star tip motorja z direktnim vbrizgom, brez turbinskega polnilnika. Pri katerem se dogaja da motor/avto enostavno "ne komunicira" z računalnikom.

Ker gre za precej občutljive motorje na pritisk z visokotlačnim vodom goriva, se pojavlja vrsto napak in zato opozorilnih lučk, če računalnika med seboj ne moreta "komunicirati".
To je vsaj za večino sistemov edina težava, da ne deluje kot bi moral. Motor kot tak ni problematičen. .
Teh težav pa ni pri novejših tipih motorjev z direktnim vbrizgom in turbinskim polnilnikom (TFSI, TSI, Ecoboost, DISI,...).
Predelajo se lahko npr.:
VW: 1.2 TSI, 1.4 TSI, 1.8 TSI, 2.0 TSI, 3.2 FSI, 3.0 TFSI
Volvo in Ford: 1.0 ecoboost, 1.6 ecoboost, 2.0 ecoboost
Mazda: 2.0 DISI, 2.3 DISI
Hyundai in Kia: 1.6 GDI, 2.0 GDI
In mnogo drugih manj pogostih motorjev z direktnim vbrizgom znamk kot so: Opel, Cadillac,...

Lep pozdrav, Ž

Zakaj je pr nas predelava 3x do 5x dražja kot v državah iz ex yu,bolgarije itn? Sistemi pa enaki? Vas ni sram? Ja no,švoh konkurenca verjetno.

Makedonija: 450-550 evrov sekvenčni sistemi z okroglim tankom vse všteto zravn tudi homologacija.
https://www.facebook.com/pages/Makplin- ... 8474253915
http://www.plimont.com.mk/index.php?page=prices
Srbija: 400-500 evrov
http://www.autogasgta.rs/
http://www.lovatogas.co.rs/

Dobr strižete vaših strank svaka čast.

valvoline je napisal/-a:Zakaj je pr nas predelava 3x do 5x dražja kot v državah iz ex yu,bolgarije itn? Sistemi pa enaki? Vas ni sram? Ja no,švoh konkurenca verjetno.

Makedonija: 450-550 evrov sekvenčni sistemi z okroglim tankom vse všteto zravn tudi homologacija.
https://www.facebook.com/pages/Makplin- ... 8474253915
http://www.plimont.com.mk/index.php?page=prices
Srbija: 400-500 evrov
http://www.autogasgta.rs/
http://www.lovatogas.co.rs/

Dobr strižete vaših strank svaka čast.

To je zaradi plač, dajatev, prispevkov, višjega standarda, ... ki naredijo delovno silo precej dražjo od tiste v naštetih državah. Ne mislit, da gre razlika v dobiček. V Somaliji ljudje delajo za 10€ na mesec. In če sklepam iz tvojih besed v Sloveniji vsakdo, ki nudi storitve in zasluži več kot 20€ na mesec striže svoje stranke, ker bi v Somaliji to opravili za 10€?

Pozdravljen,

redno spremljam porabo v avtomobilu. Opazil sem, da se poraba plina spreminja glede na ponudnika. Zaradi kakšnih vzrokov bi lahko prihajalo do takih odstopanj?

Za odgovor se zahvaljujem.

Lep pozdrav,

Peter

Odgovor super_avtofrik:

Spoštovani,

Do razlike lahko prihaja posebno v času menjave obdobja zimsko/letno, ko se spreminja sestava mešanice (vzimskem času se poveča % propanav sestavi mešanice). Res pa je da je lahko do razlik prihaja tudi zaradi različnih nabavnih virov oz. razmerja propan butana med posameznimi ponudniki, nekateri ponujajo celo čisti propan, ki je pa seveda manj kaloričen kot butan. Vpliva pa seveda tudi način vožnje in vremenske razmere - ki ni /so vedno enake.

Lep pozdrav,

Ž

Velikokrat sem že zasledil podatek, da se investicija v LPG sistem bencinskega motorja povrne v 30.000 ali še celo manj prevoženih kilometrih.
Prav nikoli pa še nisem zasledil, da bi kdorkoli ponudil toćno primerjavo prihranka pri vožnji na LPG in bencin. Ampak pri tem bi bilo zanimivo prebrati primerjavo z vsemi dodatnimi stroški, ki jih prinese uporaba LPG. Tu mislim na stroške homogolagcije vozila, nakup olja za mazanje (hlajenje) ventilov, porabe bencina ob zagonu motorja in prvih trenutkih vožnje, dodatnih stroškov servisov, vgradnja novih svečk z višjo toplotno vrednostjo primernih za LPG, dodatnih poti za nastavitev predvsem novo vgrajenih sistemov s katerimi je pogosto na začetku delovanja precej težav itd.
Po mojih izkušnjah in prevoženih točno 100.000 km z vozilom predelanim na LPG in zabeleženih prav vseh stroških in prevoženih km je presečna točka bistveno višje kot pri 30.000 km. V mojem primeru je bila presečna točka pri 68.393 km. Ob tem je bila poraba LPG v tem času za 24,39% večja, kot bi bila poraba bencina.
Moje vozilo je bilo predelano v Sloveniji, homologirano v Sloveniji, vgrajen pa sistem Zavoli in ves čas servisirano pri pooblaščenem serviserju.
Zato še enkrat ali je kdorkoli res točno primerjal vse povezane stroške ali gre večinoma za zelo pavšalne odgovore o povrnitvi investicije v LPG sistem?

Odgovor lonelyboy :

Očitno je nekaj narobe z vgrajeno plinsko napravo.
Ali je težava mehanske narave (okvara) ali pa programske (nepravilno nastavljen sistem) lahko ugotovijo le na pooblaščenem servisu vaše plinske naprave.

LPŽ

Zakaj imajo ponekod na jugu pumpe s stikalom medtem, ko moramo pri držati gumb za polnenje? Razen na butan plinu tam pa imajo stikalo. Pa še to na Hrvaškem imajo skoraj še enkrat hitrejše pumpe za plin kot mi. Se pravi imajo več pritiska. Zakaj tako ni pri nas?

Sploh ne rabiš seštevat in odštevat in iskati skupni imenovalec ki bo enak prav za vse sisteme in vozila. Ker ga ni.

30.000km od oka oz. čez palec je približna ocena in solidna ocena.

Odgovor Octavian9:

Objavljene so samo spošne primerjave. Razlike pa so lahko precejšne, saj je odvisno od velikosti začetne investicije, kasnejših stroškov servisiranj, mazalnega sistema, koliko je več porabe,... Vse to se razlikuje glede na tip motorja in pravilne izbire kvalitetne vgradnje plinskega sistema.

LPŽ

Octavian9 je napisal/-a:Velikokrat sem že zasledil podatek, da se investicija v LPG sistem bencinskega motorja povrne v 30.000 ali še celo manj prevoženih kilometrih.
Prav nikoli pa še nisem zasledil, da bi kdorkoli ponudil toćno primerjavo prihranka pri vožnji na LPG in bencin. Ampak pri tem bi bilo zanimivo prebrati primerjavo z vsemi dodatnimi stroški, ki jih prinese uporaba LPG. Tu mislim na stroške homogolagcije vozila, nakup olja za mazanje (hlajenje) ventilov, porabe bencina ob zagonu motorja in prvih trenutkih vožnje, dodatnih stroškov servisov, vgradnja novih svečk z višjo toplotno vrednostjo primernih za LPG, dodatnih poti za nastavitev predvsem novo vgrajenih sistemov s katerimi je pogosto na začetku delovanja precej težav itd.
Po mojih izkušnjah in prevoženih točno 100.000 km z vozilom predelanim na LPG in zabeleženih prav vseh stroških in prevoženih km je presečna točka bistveno višje kot pri 30.000 km. V mojem primeru je bila presečna točka pri 68.393 km. Ob tem je bila poraba LPG v tem času za 24,39% večja, kot bi bila poraba bencina.
Moje vozilo je bilo predelano v Sloveniji, homologirano v Sloveniji, vgrajen pa sistem Zavoli in ves čas servisirano pri pooblaščenem serviserju.
Zato še enkrat ali je kdorkoli res točno primerjal vse povezane stroške ali gre večinoma za zelo pavšalne odgovore o povrnitvi investicije v LPG sistem?

Seveda je potrebno pri izračunu prihranka upoštevati vse navedene stroške. 30000km je mišljeno pri najcenejši napravi, sam bom Prinsa "odplačal" po cca 50000-55000km, če pa se bo bencil dražil pa še prej.
Zdi se mi da imaš precej visoko porabo, meni se je zvišala za cca 12-14% glede na porabo bencina.