Novice

Pikolovstvo? Ne. Sledenje napredku.

Tisto, s čimer smo bili zadovoljni včeraj, je danes (lahko) že slabo.


Na nekaterih področjih avtomobilizma so razlike med dražjimi in cenejšimi postale vse manjše. Tudi cenejši imajo že marsikateri sodoben priboljšek.


Časovnica je vselej enaka; od nekod se pojavi določena novost (avtomobilski proizvajalec, neodvisni dobavitelj, laboratorij ali kombinacija), nekdo je prvi, nato sledijo druge znamke.

Tako je bilo z ABS. Takšen, kakršnega poznamo danes (elektronsko podprt in z ustreznimi tipali): Bosch in Mercedes-Benz, 1978. Hitro je sledila neposredna konkurenca, že v zgodnjih 90. letih pa tudi avtomobili, dostopni večini kupcev. V EU je že dolgo obvezen.

A časovnica je tu le ilustrativna. Gre pač za to, da razumemo ozadje. Jasno je, da se je ABS razvijal in se razvija še danes. Še v že omenjenih zgodnjih 90. sta avtomobil in še posebej volanski obroč pri močnem zaviranju glasno tresla, kot bi streljal z avtomatsko puško. A takrat smo bili veseli njegovega koristnega učinka. Danes ga voznik pri delovanju komajda čuti.

In tako je z vsemi drugimi dobrotami, le da so (za razliko od ABS) zdaj lahko pod enakim imenom izvedbe različne.

Na primer pameten ključ. Pred dvema desetletjema smo bili zadovoljni, če je bil. Danes smo do različnih izvedb kritični. Tisti pravi deluje takole: imaš ga v žepu, se približaš avtomobilu, odpreš katerakoli vrata (ali pokrov prtljažnika), sedeš vanj, pritisneš gumb, odpelješ, se ustaviš, zaustaviš motor, izstopiš in odideš. Avtomobil se zaklene sam. Takšnega ima že nekaj časa lahko tudi Renault.

V naboru opreme piše: pameten ključ. A so nekateri pametni bolj, drugi manj.
V naboru opreme piše: pameten ključ. A so nekateri pametni bolj, drugi manj.

So pa tudi drugačni. Večina jih je takšnih, da je treba po izstopu iz avtomobila pritisniti dodaten gumb na vratih (ali pokrovu prtljažnika), da se zaklene. Pri marsikaterem je treba isti gumb pritisniti tudi pri vstopu. To že ni več tako udobno. Naprej. Pri nekaterih zadeva deluje le na prednjih vratih. In pri nekaterih celo samo na voznikovih. Razlike so znatne in treba jih je poznati in ovrednotiti. Slabše izvedbe že postavijo vprašanje smiselnosti doplačila.

Morda najbolj reprezentativna reč avtomobilskega današnjika iz tega poglavja je pameten (radarski) tempomat. V teoriji je čudovita reč: ne glede na nastavljeno hitrost sam prilagodi hitrost spredaj vozečemu. Še bolj prijetno je, ko ima avtomobil samodejni menjalnik – takrat lahko (a so takšni danes še vedno sila redki) sistem zavre do zaustavitve in potem znova pospeši. Praksa?

Večini je moč nastaviti (vsaj v treh stopnjah) željeno varnostno razdaljo. A je tudi tista najmanjša takšna, da se (vozeč na levem pasu avtomobilske ceste) med vas in tistega spredaj “vrivajo” vozniki z desnega pasu.

Radarski tempomat: ne le da zna biti precej neprijazen, sem ter tja tudi preprosto odpove.
Radarski tempomat: ne le da zna biti precej neprijazen, sem ter tja tudi preprosto odpove.

Odzivnost celotnega sistema je (v večini primerov) neprijetno počasna. Pomeni, da ko nekoga dohitite, sistem nenadoma zavre avtomobil. Neprijetno že samo po sebi, kaj šele za potnike in še bolj za tiste, ki vozijo zadaj. Sploh pa, ko se nekdo vrine spredaj kot v zgornjem primeru.

Tudi v naselju je lahko zelo neprijetno. Vozilo pred vami nežno zavre in zavije desno. Sistem pa spet silovito zavre – potem pa pospeši šele, ko je tisti spredaj že davno izginil iz križišča. Vaše vozilo se je medtem skoraj zaustavilo, vozniki zadaj pa najmanj začudeni, če že ne jezni.

Še ena z avtomobilske ceste. Blagi levi ovinek, na voznem pasu tovornjak, vi ga dohitevate in želite prehiteti po levem pasu. Potem pa sistem nenadoma (celo sunkovito) in po navadi le za hip zavre. In potem spet pospeši. Predstavljajte si, da vozite za takšnim. Kaj si mislite o vozniku?

Nekateri imajo možnost izklopiti radarsko tipalo, da sistem deluje naprej kot običajen tempomat. A le redki.

Kje je težava, je jasno: boljša izvedba je dražja. V konkretnem primeru gre za analizo in obdelavo ter tolmačenje podatkov, ki jih daje radarsko tipalo (oddajnik in sprejemnik, Dopplerjev učinek); bolj je to dodelano, bolje deluje.

Pa vendar: praksa kaže, da je (lahko) zadeva nedodelana in zato najmanj neprijazna, če že ne celo potencialno nevarna. Potem človek pač ne more biti zadovoljen. In ne velja le za tu naštete.

Besedilo in foto: Vinko Kernc.

Mnenja uporabnikov

6 komentarjev za "Pikolovstvo? Ne. Sledenje napredku."


Firediver
6 leta 2 meseci nazaj

Vsi dodatki so živa žalost, če ne delajo, kot je treba. Nekateri so živa žalost tudi, ko brezhibno delajo, samo butast algoritem so vsadili…in zato smatram, da ni vse dobro, kar prinese napredek!

6 leta 2 meseci nazaj

Ja, težko bi bilo življenje brez pametnega ključa.
Tudi si ne predstavljam, koliko so se morali natrpeti naši očetje, ko so morali avtoradio prižigati kar z gumbom, namesto da bi tipkali po (pod)menujih …

Ivan36
6 leta 2 meseci nazaj

Fiat je imel že leta 1974 Fiat 132D, na kontakt vezane luči pa avtoradio.

Ivan36
6 leta 2 meseci nazaj

Pa še ena glede pametnih ključev, tenutno bo njaboljši spet od Renaulta Megane Laguna ali Espace jih imajo že od leta 2003. Medtem pa ga MB B letnik 2016 10 mesec še nima po moje odvisno od opreme.
Zaklepanje Espace je v smeri motorja v trenutku v smeri zadka pa lahko traja tudi do 10m kar ni ravno v redu, za odklep pa moraš prijeti kljuko vrat na vozilu.

Ivan36
6 leta 2 meseci nazaj

Od 3 h sprobanih tempomatih je še naboljši od Renaulta! Deluje odlično in je tudi hitro odziven, ročni menjalnik, in je tudi zelo prožen v 6 prestavi spusti do 60 kmh, cestninske postaje v SLO ( Megane 2012) V PT Cruiserju automatik je pa bolj ameriški a deluje dobro, Fordov pa je nekaj vmes, avtomatik ( Mondeo 2004)

 
Audijeva in Porschejeva platforma EV za tri družine modelov
Opel predstavlja novi Combo Life