
Peljem se po cesti, po kateri sem se peljal že ničkololikokrat, tako, da se po njej lahko peljem z zaprtimi očmi. Peljal sem se samo 1,5 km stran od doma, zato se mi ni dalo preobuvati in sem imel na nogah široke japonke. Tik pred ciljem sem moral zapeljati na makedamski dovoz in glej ga zlomka. Natikača se mi je nekako zatakmila za pedel bremze in nisem mogel dovolj hitro zavirati. Vseeno zavijem na makadam (malce prehitro) in prav lepo zadriftam v neko cev, ki je postavljena ob robu.
Tik preden sem se zaletel sem pogledal na števec in vidim, da je kazalec nekje med 10 in 20, nato vidim cev in kar naenkrat ugotovim, da strmim v airbag in se sprašujem, zakaj se ni sprožil. Ne spomnim se niti, ali je kaj počilo oz. koliko je počilo. Ko tako sedim v avtu, začnem razmišljati, da se niti ne pozna toliko, glede na to, da sem se peljal počasi. Nekaj dolgih trenutkov še sedim, potem pa grem pogledat in obrnilo mi je želodec.
Odbijač je bil počen, letvica nad odbijačem je zakrivljena, celo hauba je skrivljena in počeni so nosilci luči. Šit

Cel petek sem bil čist u bedu, sam zdej sem se pa že nekak potolažu, pa tut klepar je pršou menda učer pogledat, pa prav, da sploh ni kriza in da bo hit popravu.