~toMmy~ je napisal/-a:Drug primer je speljevanje. Avto z vklopljenim ASR-om v blagem klančku z enim kolesom na suhem, drugim na zelo gladkem ledu praktično ne more speljat!Z izklopljenim je pa šlo!
Do neke mere to drži (odivsno koliko oprijema je na ledu).
1. V teoriji je nekako takole - če je eno kolo na podlagi, ki ima dober oprijem, drugo pa na podlagi, ki nima nobenega oprijema, bo avto s klasičnim diferencialom vrtel kolo, ki nima oprijema v prazno, medtem ko bo kolo, ki ima oprijem povsem nepremično - se pravi se avto ne premakne naprej.
Če imamo v taki situaciji tudi ASR, bi slednji odvzel moč in nobeno kolo se več ne bi vrtelo.
V obeh primerih torej ne bi mogli speljat z mesta. V praksi sicer do tako ekstremne situacije ne pride skorajda nikoli - jo pa lahko izvedemo v nadzorovanem okolju (eno kolo ima trdno podlago, drugo pa ima podlago v obliki majhnih in širokih valjčkov).
2. Zgodba je drugačna če ima avto samozaporni diferencial (po domače špero). Tu gre torej povsem za mehansko zadevo, ki v primeru, da eno kolo zdrsava (tprej je na podlagi brez oprijema), drugo pa ne (je na podlagi z oprijemom), tistega ki se vrti v prazno "zaklene" in tako se začne vrteti kolo, ki je na podlagi z oprijemom. Torej lahko tak avto spelje z mesta. Imamo sicer več tipov šper, in za vse ne velja da bi takem primeru lahko speljal (npr. Torsen)...
3. Zadnje čase pa je ESP že tako napreden (zadnja generacija ABS-a), da lahko imitira samozaporni diferencial - takemu delovanju elektronike (mogoče ne najbolj pravilno) rečemo elektronski samozaporni diferencial (XDS pri VW-ju, SnowMotion pri Citroenu, in tako naprej,...) Tu gre v bistvu samo za način kako je sprogramirano delovanje ESP-ja, zraven njegove osnovne funkcije. Gremo torej k prvem opisanem primeru (avto s klasičnim diferencialom), ko se kolo brez oprijema vrti v prazno, kolo z oprijemom pa stoji. V tem primeru pa ESP začne zelo natančno zavirat kolo ki se vrti v prazno, posledica tega je, da se začne vrtet tudi kolo, ki je na podlagi z oprijemom. To pomeni, da tak avto potem lahko spelje.
Princip delovanja elektronskega samozapornega diferenciala je torej drugačen od mehanskega, a rezultat je podoben. Eno od razlik je v tem, da pri prvem trpi pogonski sklop, pri drugem pa ne. A samozaporni dif je tudi precej kompleksnejši od navadnega, kar za sabo potegne spet določene druge posledice. Obstaja pa tudi kombinacija enega in drugega, sploh pri pogonih s torsen samozapornim diferencialom (quattro,...).
Še 1x razlaga pojmov, za tiste, ki jih ne poznate dovolj, da se lažje razume zgornji tekst:
ASR - to je traction control in deluje tako, da ko katero od pogonskih koles začne zdrsavat (pri speljevanju, pri pospeševanju (skozi ovinke, po ravnem)) odvzame moč motorju. ASR tolej lahko nadomesti človek (z dobrim občutkom)
ESP - tu pa gre za sistem, ki je zmožen zavirat sam od sebe vsako kolo posebej z namenom, da poravna avto nazaj v nevtralno lego. ESP-ja človek torej ne mora nadomestit, saj bi potreboval 4 zavorne pedale (za vsako kolo posebej) in 4 noge. Zaradi tega, kako ESP deluje, se ga koristi tudi za delovanje elektronskega samozapornega diferenciala (opisano više).
Pri določenih avtomobilskih tovarnah ASR spada pod ESP.