tako, kot je blo danes na cesti se sploh ne čudim.
s punco sva se zmenla, da pridem v celje in se odločim, da grem nekje 20 do 3h, da lih pridem iz mesta, ko se začne ultra afterwork party na cesti
zavijem iz parkirišča, kjer mi že takoj en pržge iz križišča, ter skoraj pridrifta v moj bok.. čestitke. bi razumel, če bi bil sneg.
se peljem celih 500m v miru, pridem na glavni trg, zavijam za stari most. pred mano clio poln žensk s SG registracijo. vklopi se rumena, zelena, pipika še vedno veselo blebeta po telefonu. narahlo potrobim, da ugotovi, da bi lahko speljala. še vedno telefonira. pipika na zadnjem zicu se nekaj sprduje, ker sem ji trobil. čez cel stari most je vozila 30km/h! na koncu, kjer pride po prednostni cesti, pa se ženska ustavi, ker je čakal v enosmerni en da bi zavil tja na drugi pas, kjer sta itaq pasa ločena. jaz pa se samo vsedem na troblo, mi požene kri v glavo, pa samo po gasu čez polno črto, bmk, popizdu sem.
se pripeljem na križišče ljubljanske in kardeljeve, kjer hočem zavit levo proti tržaški - glavni vpadnici v maribor iz juga. nasproti v križišču, ko stojimo, stoji clio z vžganim žmigavcem za desno. torej zavijava v isto smer, vsak na svoj pas, super. jaz speljem, malo bolj potegnem, clio pa kr gre lepo ravno. mislim, da sva se zgrešila za dva metra.
peljem dalje, celo ne morem verjet, da v miru pridem na avtocesto.
hočem malo potegnit, da po dolgi zimi malo zlaufam avto, grem tja na kake 150, spredaj naenkrat znaki za zaprt prehitevalni pas. skoraj zasmodil diske, grem nazaj na desni pas. 30km/h mimo prometne, ker so vsem v koloni skoraj oči ven popadale, ker se je eno budalo zabilo z audijem 80 starim, verjetno je zgubil kontrolo. bil je razbit spredaj. ampak sam.
peljemo naprej, gasa na 170,180... skoči ena KP bejba s polotom brez žmigavca na prehitevalni pas menda lih 100m pred mano. bogi moji diski. se ji vsedem na troblo, blendam, ništa... se zapelje nazaj, ji kažem, da je čist nora, ona pa niti ne gleda, kot da sem neviden...
eni si dandanes še več privoščijo v avtih, kot so si nekoč. res ne morem verjet, no
razpizden sem ko ris zadnje dni od takih voženj. samo sekiram se, damnit zarad takih degenov.