No, sej tudi jaz ucim na fakulteti, in to fiziko, tako da nekaj bom o tem ze vedel. Je pa res, da je zadeva veliko bolj komplicirana kot pa tolikokrat opevani

Fico = Mali x Avto

Froc = Mama x Ata


Se pa da prav vse izracunat, tako da ce koga zanima, lahko to storim.
...

Sicer pa naj povem iz izkusenj (Avtomobili, ki sem jih imel:

1 : Ford fiesta 1.2, l 1997
Masa praznega vozila : 960 kg
+ lega : N/A
- lega : Tezak nos, kratka medosna razdalja, tanke gume, visoko tezisce, vsa masa od spredaj, premehko podvozje...
S tem avtomobilom se enostavno ne da peljati hitro, je pa res, da ko si na meji, je vseeno najlazje obvljadljiv od ostalih, ki sem jih imel.

2 : Audi s4 MTM, l 1992
Masa praznega vozila : 1890 kg
+ lega : Super, kot po tracnicah. Stabilen za bocni veter, ravnine, dosega zelo velike hitrosti skozi daljse ovinke (hitreje se se nisem peljal skozi ovinke).
Vse to zaradi dolge medosne razdalje, sirok kolotek, nizko tezisce (zaradi quattro), odlicno razmerje vzmetena/nevzmetena masa, quattro
- lega : Tezak nos, pocasen skozi kratke zaporedne ovinke, prevelik osni vztrajnostni moment...

3 : Ford mondeo 1.8, l 1996
Masa praznega: 1200 kg
+ lega : Lahek avto, dobra razporeditev teze, precej lazje se vozi skozi kratke zaporedne ovinke kot audi, ceprav ni hitrejsi
- lega : Previsoko tezisce, slabo razmerje vzmetena/nevzmetena masa (v kombinaciji z 16" platisci in 205 gumami, ki sem si jih po neumnosi umislil),
nenastavljiva geometrija podvozja, zmeraj odnasa zadek na daljsih hitrih ovinkih, ni smerne stabilnosti, bocni veter in naenkrat si vsepovsod na cesti...

Kaj hocem z vsem tem povedati:

Na to vprasanje ni enovitega odgovora, temvec so pomembne podrobnosti

Sej, ce bi bilo tako enostavno, zakaj potem potrebujejo izdelovalci avtomobilov superracunalnike s procesorsko mocjo vecjo,
kot jo skupaj premorejo vsi obiskovalci tega foruma, da lahko izracunajo parametre podvozja. In se takrat so prisiljeni sklepati veliko kompromisov,
ki imajo negativne posledice za lego na cesti. Nekega optimalnega odgovora ni!

V glavnem, fantje in punce, ne prevec posplosevat. Prav rad verjamem, da maste nekateri veliko vec izkusenj kot jaz in da iz prve roke veste,
kateri avto ima dobro lego in kateri ne, samo ne prehitro vlect zakljuckov, kaj je temu razlog.

HMX vam je vse zelo lepo razlozu.

Jst bi se sam nekaj bol prakticnega dodal...
ce primerjamo mercedeza pa navito hondo...se honda velik hitrej pele skozi bolj zaprte ovinke, mercedez pa skozi odprte. Ker je pac tezji in mehkejsi in ga manjse neravnine ne motijo tak fejst.

Potem ce mas ful mehak pa ful trd avto... trd avto mors znat pelat ker ne dopusca kej dost napak. Malokdo zna orng pelat dol prbitega BMW 325 al pa kej podobnega. Ker ko odnese...odnese. Ni vec kaj dost za mercvarit z volanom.

Velik je pa tud odvisno od znamke gum. Pa se nekaj...gume se morajo zagret. In kdor misli da spusti dol polota 1,0 al pa 1,4... pa da gor 195/50/15 gume in da avto "ful" stoji na cesti se moti. Ker nihce ne bo s tisto šajtrgo gum zagrel. Vsaj ne 195... :P

ciao

Za tockast avto

V neinercialnem sistemu:

Radialna sila = Sila trenja

m a_rad = k_tr m g

Torej, masa se pokrajsa na obeh straneh. Ostane

a_rad = k_tr g.

Ok. Veste več ko jaz. Naredimo nek lahek primer:
1. avto: 900kg
2. avto:1800kg
Oba imata recimo nekako enako podvozje(težji bo imel trše vzmetenje, ker je težji, v praksi pa denimo da se obnašata enako), enake gume, sta enaka, torej tudi razporeditev teže, gume(hm težji mora imet malce večje gume zaradi nosilnosti). No, kateri bo šel v ovinku hitreje?

Zopet razmišljaš preozko. Treba razmišljati o celi vrsti neznank, ki se na cesti in na avtu pojavljajo.

Poglej samo avte F1. Pojavljajo se velike razlike od dirkališča do dirkališča. Dejansko ma vsako dirkališče en avto, ki tam gre bolje od drugih ( s tem da je dirkališče veliko bolj ravno od naših cest). Razmišljaj u tej smeri.

Pero je napisal/-a:

Mihc je napisal/-a:joj no ,,, .... teza se v ovinku porazporedi po 4 gumah s tem da je dejanska teza na zunanjih kolesih vecja kot na notranjih in ta dva kolesa bolj trpita zunanji fedri se bolj stisnejo v nekih primerih vidis da dvigne zadnji kolo
... amortizerji so pri avtu premehki in so nastimani za dusenje neravnin na podlagi na kateri vozis ce so pa trsi pa dusijo samo majhne neravnosti na uvinkih pa se ne stisnejo toliko tako da mas vseno 4 gume lepo na tleh obremenjene z bolj enakomerno silo..... masa se nikdar ne pokrajsa mogoce m kot cista masa F pa je definirana kot pospesek * teza....

si že slišal za stabilizatorje?

Ni tudi vedno res da so vedno vsa 4 kolesa vedno na tleh. Pri kakšnih jajčkih ponavadi niso in to drastično poslabša lego.

Eno kolo v zraku sploh ni nujno da poslabša lego. CTR recimo rad dvigne zadnje notranje kolo, pri dirkalnih avtih je pa to sploh nekaj običajnega (alfe recimo zadaj, al pa porsche 911 notranje prednje kolo ...)

Po moje lažji avto je, nižje težišče ma, širše in nižje profilne gume ma, boljše lima!... pa še z osmovami fizike gre skup. Sicer pa glede prijemanja gum je pomembno, da vse štiri grabijo (da ni nobena v zraku), saj je prijem notranjih dveh koles tudi zelo pomemben, to pa predvsem zaradi pospeševanja iz ovinka, ko mora dobro "grabit" tudi zunanja. Poglej ekstrermni dirkači majo najbolj obrabljen notranji del posamezne gume in ne zunanji kot bi vsakdo pričakoval.

Še enkrat: To niso osnove fizike, gre za kompleksne enačbe in veliko parametrov. Vsi se pogovarjate kot da se avti vozijo po špeglu. Ceste niso ravnine, o katerih se pogovarja pri osnovah fizike.

johnyr je napisal/-a:Še enkrat: To niso osnove fizike, gre za kompleksne enačbe in veliko parametrov. Vsi se pogovarjate kot da se avti vozijo po špeglu. Ceste niso ravnine, o katerih se pogovarja pri osnovah fizike.

toj čist res, pr osnovah fizike, je use u idealnih pogojih, seprav čist ravna podlaga, ko vodna gladina pa tko... pa takh pogojev na slovensk cvestah 100% ni... so slabši...

sj mogoč se mau pozna, sam sigurn pa ne tok kot če bi računu po enačbah... in to ravn zarad tega k ni so enaki pogoji...


mau bluzim... :P

jakaracman je napisal/-a:Eno kolo v zraku sploh ni nujno da poslabša lego. CTR recimo rad dvigne zadnje notranje kolo, pri dirkalnih avtih je pa to sploh nekaj običajnega (alfe recimo zadaj, al pa porsche 911 notranje prednje kolo ...)

Se ne strinjam. HMX se je še najbolj približal pravilnemu odgovoru da ne moremo primerjat hrušk in jabolk. Lega avta je odvisna od full veliko stvari.

Tudi se ne strinjam da dirkalni avti dvigujejo kolesa, kvečjemu obratno. Z tršimi fedri in večjimi stabilizatorji se želi doseči da so vsa 4 kolesa na cesti ne pa obratno. Sicer pa vprašaj koga ki dirka z Yugoti, zakaj lahko prehitijo Swifte čeprav imajo manj konjev.

Če smo pa pri teoriji je pa odgovor da naj bi bila teža čim manjša, pritisk na gume pa čim večji. Manjša teža pomeni manjšo centrifugalno silo, večji pritisk na kolesa pa pomeni boljši oprijem. Primer: F1, majhna teža, veliki spojlerji.

Sem se ravno spomnil:

Idealni avtomobil bi imel

1.) vso maso zbrano v težišču
2.) lega težišča bi bila na sredini simetrično med kolesi
3.) nevzmetena masa bi bila 0 kg
4.) veliki spojlerji
5.) široke nizkoprofilne gume
6.) nespremenljivo geometrijo podvozja glede na hod koles

V tem idealnem primeru bi bila vsa kolesa zmeraj v stiku s podlago,
široke nizkoprofilne gume imajo dober (visok) koeficient trenja,
lega težišča bi minimizirala (izničila) prenose teže vozila med kolesi.
Brez spojlerjev bi bil takšen avto ekvivalenten točkastemu telesu,
kar pomeni, da je maksimalna hitrost v ovinek omejena samo s
koeficientom trenja. Spojler samo efektivno poveča koeficient trenja.

Priznam, da sem mogoče še kaj pozabil, ampak vsako odstopanje od zgornjega seznama samo poslabša lego avtomobila. Tako da si lahko mislite...

Trdota in nastavitev podvozja pride na pomoč pri točkah 3.) in 6.), kjer lahko z pravilno izbiro amortizerjev in vzmeti maksimiramo stik koles z podlago.

HMX je napisal/-a: Spojler samo efektivno poveča koeficient trenja.

Da ne bomo narobe učil. Koeficient trenja je konstanta. Povečamo lahko le silo s katero avto deluje na podlago ( downforce ).

Ne zamert.

johnyr je napisal/-a:

HMX je napisal/-a: Spojler samo efektivno poveča koeficient trenja.

Da ne bomo narobe učil. Koeficient trenja je konstanta. Povečamo lahko le silo s katero avto deluje na podlago ( downforce ).

Ne zamert.

Imaš prav Moral bi poudariti besedo efektivno. Hvala za opozorilo .

Pero je napisal/-a:

jakaracman je napisal/-a:Eno kolo v zraku sploh ni nujno da poslabša lego. CTR recimo rad dvigne zadnje notranje kolo, pri dirkalnih avtih je pa to sploh nekaj običajnega (alfe recimo zadaj, al pa porsche 911 notranje prednje kolo ...)

...

Tudi se ne strinjam da dirkalni avti dvigujejo kolesa, kvečjemu obratno. Z tršimi fedri in večjimi stabilizatorji se želi doseči da so vsa 4 kolesa na cesti ne pa obratno. Sicer pa vprašaj koga ki dirka z Yugoti, zakaj lahko prehitijo Swifte čeprav imajo manj konjev.

...

A si že kdaj kako dirko videl ali celo dirkal? Kolo v zraku ni nič posebnega. Trši fedri in stabilizatorji gredo le do ene meje, potem postane avto nevozen. Dvigovanje kolesa je pač manjše zlo kot nevozen avto ...
par slikc, kjer so kolesa v zraku ali tako malo na tleh, da ne pripomorejo k oprijemu v ovinkih:

Lepe slikce, ampak saj jih nebi bilo treba lepit. Vem da nekateri avtomobili dvigujejo tace na vsakem foglu

Podvozje in cel avto je vedno kompromis in ne more biti idealno izdelan kot je opisano zgoraj. Tisto je res kar dober primer kako bi se opisal idealni avto, ampak v resnici je težišče čisto drugje, nevzmetena masa velika, geometrija podvozja prilagojen prostoru v avtu in ceni izdelave itd, itd itd

Teoretično dvigovanje kolesa škodi legi ker se s tem zmanjšuje površina gume na asfaltu. V praksi ga je pa včasih teško odpravit.

Skrajni primer je F1 in podobni bolidi kjer se nič ne dvigujejo kolesa in je vse podrejeno dirkanju, in bi sigurno dvigovali kolesa v ovinku če bi kaj pomagalo Pa ne iskat slike ko leti preko roba šikane, na ravnih delih imajo F1 kolesa na tleh.

Pero je napisal/-a: Pa ne iskat slike ko leti preko roba šikane

:P

Pero je napisal/-a:...
Pa ne iskat slike ko leti preko roba šikane, na ravnih delih imajo F1 kolesa na tleh....
...

Tud pri teh slikcah ni noben avto čez pasice letu - sem se prav namatral, da sem take najdu.
Mimogrede: a ni tako, da (seveda na idealno gladki podlagi, ampak saj teoretiziramo, ne?) trenje ni odvisno od stične površine?
V praksi je pa seveda popolnoma drugače ...

Res je v teoretičnem primeru je sila trenja oz. leplenja: Ft = Fnavpična * ktrenja

Skratka, hotu sem sam to rečt, da glede na to, da teorija na konc nima dost veze s prakso. Napisal si, da dviganje kolesa teoretično škodi legi ker je manjša površina gume naasfaltu. AMpak po teoriji površine gume itak nima veze. Ah, k.... pa teorija. Važn da leti, pa tud če po 1 kolesu