tiguan je napisal/-a:OFF:
Vprašam strojnega inženirja, če bi menjal zavorne ploščice pri accentu pa mi reče, ne znam to ni moje področje,![]()
![]()
potem pa jaz odvijem šranfe, ven dam stare in notri dam nove, pa imam narejeno ekonomsko šolo
.
zlica22 je napisal/-a:tiguan je napisal/-a:OFF:
Vprašam strojnega inženirja, če bi menjal zavorne ploščice pri accentu pa mi reče, ne znam to ni moje področje,![]()
![]()
potem pa jaz odvijem šranfe, ven dam stare in notri dam nove, pa imam narejeno ekonomsko šolo
.
Inženir strojništva ni avtomehanik. Če se seveda ni prej šolal za to in opravljal tega dela...
Po večini je lažje zamenjati zavorne ploščice, kot skuhati govejo juho...
Blinder je napisal/-a:strojni inženir se ni šolal zato da bo nek dan šraufal avte
peroRS je napisal/-a:Blinder je napisal/-a:strojni inženir se ni šolal zato da bo nek dan šraufal avte
Zakaj pa ne?![]()
Če je inženir to pač pomeni, da bo lahko imel višjo plačo in bo opravljal bolj specializirana dela kot navaden mehanik.
Sicer poznam kar nekaj ljudi, ki razmišljajo na tak način, da je izpod časti, če en magister (česarkoli) meša malto doma in sam zida hišo.
Jaz v temu ne vidim nič narobe.
lancia hf je napisal/-a:Problem v današnih časih je samo papir in govor, če imaš to vlečeš plačo neglede na znanje.
Praksa je pa večini visokoizobraženim čista španska vas zato tudi evropo hudič jemlje, ker teorija in praksa se skoraj da nikoli ne izzideta.
Blinder je napisal/-a:peroRS je napisal/-a:Blinder je napisal/-a:strojni inženir se ni šolal zato da bo nek dan šraufal avte
Zakaj pa ne?![]()
Če je inženir to pač pomeni, da bo lahko imel višjo plačo in bo opravljal bolj specializirana dela kot navaden mehanik.
Za avtomehanika najbrž bi šel na tsito poklicno šolo za avtomehanika!?
peroRS je napisal/-a:Ima pa tu tudi @lanciahf prav. Ker dandanes je tako, da imaš lahko 30 let izkušenj, potem pride pa en 21-letnik z diplomo in ti bo šef, kljub temu da imaš lahko 1000-krat več pojma o delu kot on
lancia hf je napisal/-a:peroRS je napisal/-a:Ima pa tu tudi @lanciahf prav. Ker dandanes je tako, da imaš lahko 30 let izkušenj, potem pride pa en 21-letnik z diplomo in ti bo šef, kljub temu da imaš lahko 1000-krat več pojma o delu kot on
Točno to sem imel v mislih
ven0m je napisal/-a:7. ABS ne zavira intervalno, ker ima malenkost previsoko frekvenco za takšno delovanje. Zavira konstantno s popuščanjem, da ne pride do blokade koles. In ne senzor ne deluje s NEKAJ 10MHz ampak je tempiran na obrate pogonske gredi oz. natančneje sinhronizacijskega rotorja na tej gredi (hitreje kot se peljemo, bolj občutljiv je oz. veišja frekvenca preverjanja, lajično rečeno) - če te še kaj več zanima glede delovanja ABS imaš tkaj dokaj strokovno dodelan pdf http://www.autoshop101.com/forms/h36.pdf
Pa to še, 10M je 10^6 in ne 10^3, torej, če bi ABS deloval z 10MHz, bi bil 1.000.000 krat hitrejši od človeške reakcije, s predpostavko, da človek odreagira v 1 sekundi, ko začuti blokirano kolo. Ti še podam funkcijski zapis te enačbe? Hurr Durr...
nikemike je napisal/-a:ven0m je napisal/-a:7. ABS ne zavira intervalno, ker ima malenkost previsoko frekvenco za takšno delovanje. Zavira konstantno s popuščanjem, da ne pride do blokade koles. In ne senzor ne deluje s NEKAJ 10MHz ampak je tempiran na obrate pogonske gredi oz. natančneje sinhronizacijskega rotorja na tej gredi (hitreje kot se peljemo, bolj občutljiv je oz. veišja frekvenca preverjanja, lajično rečeno) - če te še kaj več zanima glede delovanja ABS imaš tkaj dokaj strokovno dodelan pdf http://www.autoshop101.com/forms/h36.pdf
Pa to še, 10M je 10^6 in ne 10^3, torej, če bi ABS deloval z 10MHz, bi bil 1.000.000 krat hitrejši od človeške reakcije, s predpostavko, da človek odreagira v 1 sekundi, ko začuti blokirano kolo. Ti še podam funkcijski zapis te enačbe? Hurr Durr...
ni me potrebno podučevati, čeprav sem dostopen za nova znanja, samo za taka, ki imajo nekaj smisla. Ti tukaj dobesedno jemlješ primerjavo človek, mikrokontroler in že s tem si povedal kako veliko veš. Človeški možgani so zgrajeni iz nevronov, ki preko sinaps prenašajo signale. Mikrokrmilnik kot osnovni gradnik uporablja tranzistor ima notranje in zunanje vodilo preko katerega se vrši komunikacija. Kot veš ima tranzistor le dve stanji, medtem ko se povprečen nevron lahko odzove z nekaj 1000 stanji. Torej primerjava je zgolj simbolna.
Možgani so sposobni reševanja tako kompleksnih problemov, da lahko rečemo da je sodobna nevrokirurgija prej neveda kot veda. Vendar pa človek ni ravno uspešen v hitrem reševanju enostavnih nalog, kot jih recimo vrši krmilnik ABSa.
In nikoli nisem govoril o hitrosti senzorja, ta je v večini ABSov fotodioda, ki pošilja v krmilnik analogni signal, tam pa se pretvori v digitalnega, obdela v skladu z napisanim programom in izvrši krmiljenje hidravličnega ventila preko pulse-wide modulacije.
Še vedno trdim, da je idealno zaviranje najboljše in da obstaja le v teoriji. ABS krmilnik pač mora blokirati kolo, da bi ugotovil kje je meja in še vedno trdim, da gre za intervalno zaviranje, vendar neprimerno hitrejše tistemu, kar je sposoben človek.
nikemike je napisal/-a:Nikoli nisem trdil, da so mehanikarji manj inteligentni, v nasprotju so zelo inteligentni, ni pa žaljivo če rečem, da so manj izobraženi, ker je to res.
nikemike je napisal/-a:Sem tehničen tip, pa za razliko od mehankarjev, ki znate/znajo samo avte šraufat, znam jaz poleg svoje uradne izobrazbe še miljon drugih reči. Mimogrede pa povprečen mehankar ne zna odgovoriti na niti najbolj osnovno vprašanje, ki je morda izven njegovega dometa.
ven0m je napisal/-a:nikemike je napisal/-a:ven0m je napisal/-a:7. ABS ne zavira intervalno, ker ima malenkost previsoko frekvenco za takšno delovanje. Zavira konstantno s popuščanjem, da ne pride do blokade koles. In ne senzor ne deluje s NEKAJ 10MHz ampak je tempiran na obrate pogonske gredi oz. natančneje sinhronizacijskega rotorja na tej gredi (hitreje kot se peljemo, bolj občutljiv je oz. veišja frekvenca preverjanja, lajično rečeno) - če te še kaj več zanima glede delovanja ABS imaš tkaj dokaj strokovno dodelan pdf http://www.autoshop101.com/forms/h36.pdf
Pa to še, 10M je 10^6 in ne 10^3, torej, če bi ABS deloval z 10MHz, bi bil 1.000.000 krat hitrejši od človeške reakcije, s predpostavko, da človek odreagira v 1 sekundi, ko začuti blokirano kolo. Ti še podam funkcijski zapis te enačbe? Hurr Durr...
ni me potrebno podučevati, čeprav sem dostopen za nova znanja, samo za taka, ki imajo nekaj smisla. Ti tukaj dobesedno jemlješ primerjavo človek, mikrokontroler in že s tem si povedal kako veliko veš. Človeški možgani so zgrajeni iz nevronov, ki preko sinaps prenašajo signale. Mikrokrmilnik kot osnovni gradnik uporablja tranzistor ima notranje in zunanje vodilo preko katerega se vrši komunikacija. Kot veš ima tranzistor le dve stanji, medtem ko se povprečen nevron lahko odzove z nekaj 1000 stanji. Torej primerjava je zgolj simbolna.
Možgani so sposobni reševanja tako kompleksnih problemov, da lahko rečemo da je sodobna nevrokirurgija prej neveda kot veda. Vendar pa človek ni ravno uspešen v hitrem reševanju enostavnih nalog, kot jih recimo vrši krmilnik ABSa.
In nikoli nisem govoril o hitrosti senzorja, ta je v večini ABSov fotodioda, ki pošilja v krmilnik analogni signal, tam pa se pretvori v digitalnega, obdela v skladu z napisanim programom in izvrši krmiljenje hidravličnega ventila preko pulse-wide modulacije.
Še vedno trdim, da je idealno zaviranje najboljše in da obstaja le v teoriji. ABS krmilnik pač mora blokirati kolo, da bi ugotovil kje je meja in še vedno trdim, da gre za intervalno zaviranje, vendar neprimerno hitrejše tistemu, kar je sposoben človek.
Glede na tvoj odziv sem te narobe ocenil in je zato bila v mojem odzivu direktna primerjava človeških nevroloških sposobnosti s krmilnikom. My bad in lepo razloženo!nikemike je napisal/-a:Nikoli nisem trdil, da so mehanikarji manj inteligentni, v nasprotju so zelo inteligentni, ni pa žaljivo če rečem, da so manj izobraženi, ker je to res.nikemike je napisal/-a:Sem tehničen tip, pa za razliko od mehankarjev, ki znate/znajo samo avte šraufat, znam jaz poleg svoje uradne izobrazbe še miljon drugih reči. Mimogrede pa povprečen mehankar ne zna odgovoriti na niti najbolj osnovno vprašanje, ki je morda izven njegovega dometa.
Mnja![]()
Iskreno rečeno, nisi napačen, vendar si se pri prejšnjem komentarju, ki je povzročil vso kolobocijo resda malo nerodno izrazil, zato je tudi bil tako agresiven odziv iz vseh strani.
Glede avta, boš sam presodil, če se ti splača še enkrat vse razdirat. Jaz osebno bi v tvojem primeru ponovno snel glavo in skušal zravnat blok (kak strojnik bo lažje razložil kako se to naredi, jaz žal nevem) ter nabavil novo tesnilo, ker je to bilo "uničeno", ko si ga prvič stisnil (tudi, če nebi pozabil centrirnih puš, ko si 2. snel glavo je to tesnilo že bilo stisnjeno od prvega zategovanja). Vijake pa moraš po domače rečeno zategnit, ko kojn![]()
Jaz sem imel na 80ki tako (link do celotne teme)
Zatezni momenti (za Audija 80):
http://www.shrani.si/f/O/sS/2MmodZOR/glava.png
Tako kot so označeni vijaki v pravokotniku imaš zaporedje zategovanja (od sredine navzven v obe smeri - tako "raztegneš" tesnilo)
1. greš vseh 10 skozi s 40Nm -> gre zelo lahko
2. greš vseh 10 skozi s 60Nm -> gre lahko
(Tako so meni predlagali uporabniki namesto 2x90°)
3. greš vseh 10 skozi za 60° -> gre težje
4. greš vseh 10 skozi za 60° -> gre veliko težje
5. greš vseh 10 skozi za 60° -> jaz sem zvil 1m dolgo OGLATO kovinsko palco, ki sem jo uporabljal za vzvod -> svinsko težko
Pa upam, da ti uspe rešit
Po forumu brska: Google [Bot] in 6 gostov