Za vse kar ne paše pod ostale debate, prosti čas...
 
Uporabniški avatar
damjan
Poznavalec foruma
 
Prispevkov: 1630
Pridružen: So okt 19, 2002 11:46 am
Kraj: črnomelj

grenka izkušnja motorista

Napisal/-a damjan Ne dec 14, 2008 1:08 pm

Bil je dan.....tak kot vsak dan.....nič posebnega....
bila je sobota.zjutraj sm se vstal okrog osmih,najprej odšel v kopalnico naredil par jutranjih opravil in se počasi spravil k zajtrku.po zajtrku seveda se odpravu k svoji zakratni največji ljubezni....zeleni ninji...kawasakijevi.....1200 kubični....huh ko se samo spomnem kk je bla lepa....vglavnem dam jo na stojalo,porabim pol stelexa in eno veliko rolo papirja...mora da se šajna....preverim še olje in namažem ketno da bo vse tip top in pripravljeno na vožnjo......medtem me kliče kolega igor in pove da je zvečer fešta pri rusu...ma kao rojstn dan in treba proslavit....si mislim ok super spet bomo pametno porabili sobotno popoldne ki se bo hitro prevesilo v noč....maaajka..že razmišljam kaj mu treba kupit da nebom pršu glih praznih rok...no vsaj ena buteljka more bit..glih končam vse v zvezi z motorjem ko me mama kliče na kosilo..si mislim o super evo pojem pol pa akcija na motor pa kak krog naredit...med kosilom kliče Bunkec in pravi da je ob 14.00 zbor pred tic tacom.....super si mislim spet se zberemo stara klapa na kupu....evo sm že v kombinezonu,čelada je že zapeta sedim na motorju.natikam rokavice,pomaham mami da grem in že se peljem novim dogodivščinam naproti.pred ciljem se še vstavim na omv-ju in natankam polnega....pitaj boga kakšna bo naša destinacija si mislim...prispem pred tic tac...vidim vsi so tam....bunkc,beni,cobra,muc,alen.....ok po popiti pijački odrinemo proti gorjancem....sonček sveti,da nas malo greje ampak še vedno ni tisto pravo vreme za uživancijo....ipak smo 15 marca....prispemo v novo mesto in se vsidramo v atmosferi zravn novega tuša.....spet debata....motorji,pa motorji,pa o motorjih pa grobnik.....moška zasedba bajkerjev pač......beni nas pumpa z veliko mero adrenalina kk on to na grobniku mi pa vsi ko mačke okrog vrele kaše gledamo in ga požiramo ...besede no.....počasi odrinemo,naredimo še krog po novem mestu in se počasi začnemo vračat proti črnomlju saj je naslednja destinacija zopet tic tac,malo me je pa tudi ura preganjala saj se spomnem da grem zvečer na rojstni dan k rusu....weee komaj čakam......poganjci so že za nami peljemo se proti gorjancem.ovinke kar požiramo pred sabo,čeprav z rezervo,saj asfalt še vedno nima tiste prave temperature....pridemo do "fajfe" in počasi nadaljujemo proti metliki.......predse spustim dva ki sta vozila za mano saj mi nekak ni blo kul da mi nekdo za vrat diha tisti dan....peljemo dalje levi ovinek...pripravim se za vstop,zmanjšam gas,pogledam na števec,igla se suče nekje na 120 km/h.pridem do ovinka,nagnem motor nakar na sredi ovinka zagledam.......faaaaaak mastno na cesti....kaj zdj???sekunda odločitve....zravnam motor.....zapeljem čez madež.....prepozno......krmilo zabije v desno zadnji konc odnese.....faaaaak natla grem......neeeeeeeee...skale pred mano z desne....letim naravnost..neeeeeee......tema.....konec filma..........................ni me........tišina....tema še vedno na očeh...počasi se mi vrača sluh ....slišim motorje...slišim nekdo kriči damjan damjan........vid se mi vrača.....prihajam k sebi...ležim na hrbtu nad mano krošnje dreves........premaknem glavo vidim prijatelji tečejo k meni....aha poznam jih.....alen,muc.....huh si mislim ok glava je cela....pogledam roke....premaknem levo desno...huh roke so cele........premaknem telo...probam malo levo desno....huh hrbet je cel si mislim.........fak pogledam noge.......hmmmmm...noge.....ajoj.....lahko bi si z zobmi zavezal vezalke na desni nogi.....stopalo imam na prsih...leva stoji po svoje.....faaaak ne to ni res sanjam......daj damjan zbudi se si mislim.....pridem do spoznanja da to niso sanje.....alen kleči ob meni kliče reševalce.....muc me tolaži da naj se držim in da je rešilc že na poti...bolečin ne čutim...žejen sem....vroče mi je......faaak...staknem čelado in pred tem zatrdim da je glava cela.....adrenalin nabija maximalno.....kličem domov mamo s svojim telefonom.....čao mami rečem......imel sm nesrečo na gorjancih...(skoraj pade skupaj od slišanega)...ne sekiraj se pravim...nič mi ni sm noge mam polomlene ....kolegi so ob meni in rešilec je na poti.....prekine me njen jok in stokanje sinko nočem te zgubit...drži se...pridem k tebi.......rešilec je že tle ......dobim par inekcij.....razrežejo mi zgornji del kombinezona....poln sm cevkic...infuzija že teče.....dajo me na nosila..še pred tem napihnejo tisto stvar okoli mene zaradi možnih poškodb hrbtenice......

nalagajo me v rešilca.....v daljavi zagledam motor.....ajooooj...ni ga.....na pol je šel ampak to zdj tud ni bitno.....
prpeljejo me v bolnico ......tukaj se moj film ustavi........zbudim se naslednji dan v šok sobi......poln cevk,infuzija ena..druga tretja.....v ustih cevka za dihanje....nemorem govorit...... pogledam noge....faaaaak sami fixaterji.....polno železja na zunanji strani...nemorem jih premikat..niti prsta na nogi......
fak pa kako se lahko to zgodi meni????
gledam okoli sebe....sami aparati....vse piska...same lučke...umetna pljuča vidim tam ko harmonika se raztegujejo gor in dol....ne me jebat....v bolnici sm...nemorem dohajat dogajanja okoli sebe.....planem v jok.....jokam derem se zakaj???? zakaj glih jst.....
odprejo se vrata zagledam ateta mamo in sestro.....vsi bledi,zajokani,,.,....predejo k meni.....še vedno jokam solze mi lijejo.....govorit nemorem....zaradi cevk....nekak jim dopovem naj mi dajo list in svinčnik da jih vsaj uno osnovno vprašam....
dobim kemik in z nekimi hieroglifi in tresočo roko napišem ....POVEJTE MI PO PRAVICI KK HUDO JE Z MANO....??? mama plane v jok,sestra prav tako....ate vidim da zadržuje solze...DAMJAN HUDO JE ,so prve besede.....DIAGNOZA: 10 zlomov na obeh nogah in 80% izgubljene krvi....PRAVIJO DA SM SREČEN DA SEM SPLOH ŽIV,SAJ MI JE ČEZ ODPRTE ZLOME KRI DOBESEDNO ODTEKLA......stisne me.....nemorem .....pa zakaj.....gledajo me nepremičnega.....mene ki sm bil vedno tk energičen nasmejan......nemorem nič...ležim....umiram skorajda......samo najbližji smejo k meni......eni so se malo prešvercali.....cele dneve ležim.....na hrbtu...premikat se nesmem....kaj bi dal da lahko spim na trebuhu tako kot vedno....huh mission imposible......dan za dnem jokam ...premlevam stvari.....mama je vsak dan pri meni ,me tolaži in vzpodbuja.....pride dan ko prvič vidim nekoga ki sm ga bil najbolj vesel....DEJAN....in njegova sabina......o dejan ko bi znal kk sm bil vesel da te vidim.....morda se spomneš da sm začnu jokat ko sm te zagledal....kulk vsega smo skupaj preživeli.....sekunda pa bi šlo vse......sabini je blo itak od vsega slabo ko me je tam vidla tk da so hitro šli.....dnevi so minevali.....kmalu je prišla marjana....moja najboljša prijatlca iz novega mesta....nemorem opisat kk sm bil vesel da jo vidim.....tud z njo sm marsikaj lepega preživel....na tuniong showe z njo hodu....v novem mestu smo se dobivali na portovalu...mi avtomobilski zanesenjaki....predelovalci.....jao marjana še danes mi stojiš ob strani......po mesecu dni so me premestili na intenzivno nego....nato pa na urologijo v samico ker sem fasal uno bedno bakterijo imenovano MRSA.....huda zadeva......za mano je že 7 težkih operacij.....dnevi minevajo.....vsak dan sem obkrožen z kopico tistih pravih prijateljev ki mi pomenjo vse na svetu......dnevi so dolgi kot še nikoli......vse se vleče.......vsak dan najmanj 2x jokam......dnevno dobivam obiske da je bila že soba premajhna.od sorodnikov prijateljev,znancev.....do divje jage.....fanti so z mano od prvega dne....BENI,KAJA,HENRY,BUNKC,IVANETIČ,TEKAVEC,MAL- I BUNKC.......NEMOREM VAM POVEDAT KAJ MI POMENTE.......kulk ste mi takrat v bolnici pomenli.......hvala je premalo.....vesel sm da sm živ in da sm danes obkrožen z vami.....saj ste res zlata vredni.......
po 10 operacijah.......cca 40 uram pod narkozo ,čez 200 šivov na nogah (prešteto),po 3 mesecih zapustim bolnico......na vozičku....invalidskem.....groza...........nemoč- en.....

No evo me končno sm doma......domača hrana...ljudje,ambient.....mater v bolnici sm shujšal 15 kil.....a že prej so vsi rekli da sm ko glista....heheh
vglavenm,iti na wc je zame še vedno nekaj nepredstavljivega....nekaj česar ne zmorem....lulam v račko,kakam v kahlico.....ko malo dete...za odvoz odpadkov skrbi mama...tako kot 22 let nazaj.....ljudje to je nepredstavljivo.....pri teh letih nemoreš osnovnih stvari delat ....faaaaak
po 14 doma preživelih dnevih me napotijo v dolenjske toplice na rehabilitacijo.....
huh tam se je začelo najbolj grozno in mukotrpno delo v mojem življenju......POSTAVLJANJE NAZAJ NA NOGE......
vsak dan imam do 8 fizioterapij......vsi so prijazni sam moje noge ne....vse me boli,imam občutek da mi bojo noge odpadle .....kriza......ne mine dan da vsaj dvakrat ne jočem in se sprašujem zakaj je življenje tako kruto.....
pride dan ko prvič smem stopiti na svoje noge.....huh celo noč pred tem ne spim.....nemorem....navdušenje in vse ostalo.....zjutraj se zbudim.....opravim s fizioterapijami in okrog 10 pridejo 3 fizioterapevtke z hojco (to je tista zadeva ki jo stari ljudje potiskajo pred sabo).....one pripravljene da shodim jst vsebolj dvomim vase......
pripravljam se kot bolha srat.....probam vstat.....negre.....sam na rit me vleče...mišice čist artrofirane....negre in negre......zlomim se jočem kot dž.....izgubljam upanje da bom še kdaj shodu......ob meni je vedno PETRA.....Brunerjeva...dela gor v toplicah....drgač črnomaljka....ona je res videla moje prve korake in me vedno spodbujala...me bodrila....tolažla.....brisala solze...dobesedno....Petra hvala ti....ful.smrk smrk

po 4 tednih v toplicah naredim prve pametne korake.....tam okol 20 jih je blo...s hojco....znoj teče z mene....ne me jebat....včasih sm preteku 6 kilometrov dnevno...danes nemorem narediti 20 korakov.....hodniki v toplicah so neskončno dolgi.....ampak trmast kot bik pozabim na bolečine in navse slabe stvari......počasi grem naprej....
prvič po dolgem času sedim na straniščni školjki,pa še to sta me mogle dve sestre zvlečt gor.....lulam še vedno v račko.....saj sm še vedno na vozičku......

po 6 tednih zdravilišča me odpustijo domov......hoja z berglami je še vedno misija nemogoče.....desna noga iztegnjena......huh na začetku še vedno ampak gre na bolje.......sama misel na vse me spravlja v jok in bedo....

doma preživim slaba 2 tedna....nato rehabilitacijo nadaljujem v centru za rehabilitacijo soča v ljubljani.....
ustanova kjer vidiš kaj ti pomeni življenje.....ko sem prišel gor sm spoznal da sm vbistvu med vsemi jst še najmanj bogi.......ljudje brez roke,brez obeh,brez nog,duševno moteni,.....stari,mladi...otroci...ojoj....zakaj..- ....zakaj je to tako kruto okoli nas?
spoznam veliko prijateljev......žrtve prometnih nesreč,padcev,kapi......šokira me to da so to vse ljudje ki so mladi,zelo mladi.......od 2 let pa naprej......groza....
začenjam z rehabilitacijo.......
dobesedno ne poznajo milosti......ne vejo kaj pomeni nemorem,neznam,nebom.........boli me......tega tam ni......po enem tednu že stojim na berglah......poudarek je na stojim.....dan za dnem naredim korak več na poti do uspeha...........čez vikend sm doma.....čez tedn terapije,bazen,fitness.....vse da pridem k sebi......po 4 tednih že hodim...faaaaaaaak....hodim.......z berglami....na kratke razdalje.....maximalno dve razdalje hodnika......huh že to je dosti.....
tedni minevajo jst pa sm vse boljši.....wauuuuuuu tud lulam že lahko stoje......lahko grem normalno na wc......lahk spim na trebuhu...na boku......moje stanje se izboljšuje....

po 9 tednih v soči me odpustijo domov.......
hodim brez problema sicer z berglami ampak glede na poškodbe sm srečen da vsaj to lahko in da nism priklenjen na voziček saj ko včasih razmišljam če bi bil primoran ostati na vozičku bi raje izbral smrt.......

zdj sm doma že 2 meseca.....zame več ni ovir.....hodim.....še vedno z berglami.....stopnice mi ne delajo težav......edino avta še nemorem vozit ker še čakam na 11 operacijo v februarju pa 2-3 me čakata po tem....ja prav ste prebrali 10 jih je blo do sedaj.....viličarja pa že veselo furam
pa vsi me kurcajo da prehitro hodim....to morm nadoknadit za vse nazaj preležano in presedeno...

bolečin ne čutim...tudi ko se vreme menja ne...in to mi je všeč...naj tako ostane..........


to bi blo skoraj vse kar se moje življenske izkušnje tiče.......
mejte se radi,cenite to kar vam je dano.....
pa v edite da nebi nikomur privošču tega kar se je zgodilo meni...niti najhujšemu sovražniku ne.....

pa še za lažjo predstavo stanje obeh nog:

Slika

Slika

Slika
 
Uporabniški avatar
gold hamster
Stalni uporabnik
 
Prispevkov: 623
Pridružen: So maj 06, 2006 2:24 pm

Napisal/-a gold hamster Ne dec 14, 2008 1:38 pm

Sad but true...

Živi naprej!
 
Uporabniški avatar
adis
Uporabnik
 
Prispevkov: 8095
Pridružen: To jan 30, 2007 2:47 pm
Kraj: Ljubljana

Napisal/-a adis Ne dec 14, 2008 1:39 pm

@damjan: to si ti ?

se zamisliš nad tem kako hitro lahko izgubiš ud telesa kaj šele življenje... žalostno je, da začnemo ceniti to kar imamo šele takrat ko to izgubimo
 
Uporabniški avatar
sebaveh
Poznavalec foruma
 
Prispevkov: 2334
Pridružen: Po mar 28, 2005 9:50 am
Kraj: Slov. Bistrica

Napisal/-a sebaveh Ne dec 14, 2008 2:28 pm

Najprej sem na hitro mislil da gre za kakšno parodijo na temo "tipičen dan nekega hondaša", dokler nisem prišel do slik s klamfami v kosteh :huh: Zgleda še kako resnično.

Bodi hvaležen vsem ki so ti stali ob strani, do konc življenja ;)
Jaz sem vedno bil raje na vsem, kar ima vsaj 4 kolesa.
EDD: Now what?
EDDY: I'm thinking, I'm thinking...
ED: Can I think?
EDD/EDDY: NO!
 
Uporabniški avatar
damjan
Poznavalec foruma
 
Prispevkov: 1630
Pridružen: So okt 19, 2002 11:46 am
Kraj: črnomelj

Napisal/-a damjan Ne dec 14, 2008 2:50 pm

žal tako je.....
sm se sprijaznil že zdavnaj...grem naprej in vsak dan sm močnejši...tako fizično kot psihično.....me je pa ta zadeva spravila v red glede na celotno življenje...od razmišljanja...obnašanja....vsega.....popolnoma drug človek postaneš...sm žal je ta cena previsoka....
pa še nekaj slikic...

evo tole je bila nekoč...manjka celoten akrapovič ki ga ni na tej sliki

Slika

kraj nesreče....madež je še lepo viden na sredini.....tisto tablo sm falil za 1 meter in letel v tiste skale na desni
Slika

ostanki motorja
Slika
Slika
Slika
Slika
Zadnjič spremenil damjan, dne Ne dec 14, 2008 3:03 pm, skupaj popravljeno 1 krat.
 
Uporabniški avatar
RedBull™
Moderator foruma
 
Prispevkov: 4312
Pridružen: So maj 08, 2004 9:47 am

Napisal/-a RedBull™ Ne dec 14, 2008 2:58 pm

Hudo.... zgodba ki ti da misliti... živemu človeku se lahko vse zgodi... ampak tako kot praviš,se prej tega ne zavedamo....

...so mi pa ob branju tvoje zgodbe pritekle solze na oči...

... želim ti,da se dokončno pozdraviš in zaživiš popolno življenje,čeprav z grenkimi priokusu za nazaj.
Ko grobar s ceste me bo pobral,vedite da redbull smrti se ni bal.
 
chevy
Poznavalec foruma
 
Prispevkov: 1539
Pridružen: Pe maj 02, 2008 2:53 pm

Napisal/-a chevy Ne dec 14, 2008 3:04 pm

Jebeš motor. Hvala bogu, da je vse vredi s tabo :) Fak, ko sem tisto prebral, da imaš stopalo na prsih me je prav zvilo :? Meni so prav solze pritekle na oči, ko sem prebral tisto, ko si poklical mamo :(
Kako se je pa znašel madež na sredi ceste :?:
Želim ti čimboljše okrevanje.
 
Uporabniški avatar
M4rko
Novinec
 
Prispevkov: 398
Pridružen: Ne jan 02, 2005 11:33 pm
Kraj: Bled

Napisal/-a M4rko Ne dec 14, 2008 3:11 pm

uf zelo dotakljiva zgodba..tudi meni so se malo zarosile.. Dobro okrevaj!
 
Uporabniški avatar
damjan
Poznavalec foruma
 
Prispevkov: 1630
Pridružen: So okt 19, 2002 11:46 am
Kraj: črnomelj

Napisal/-a damjan Ne dec 14, 2008 3:18 pm

fantje hvala za podporo in vzpodbudne besede....
v zapisnik so zapisali da je bil madež neznane tekočine......
je pa to glavna žila ki pelje iz novega mesta skozi gorjance do metlike in naprej čez mejni prehod na jug.....
veliko kamionov.....gastarbaiterjev z juga z raznimi golfi dizli......zato se niti ne čudim da je bil madež na cesti.....je pa to lokacija kjer sm šel sigurno 3x-5x tedensko skozi...naj si je blo to s kamionom,avtom,motorjem......cesta ki jo dobro poznam.....
a žal se je glih tam zgodilo.....15 km od doma
 
Uporabniški avatar
sašo5
Mojster foruma
 
Prispevkov: 4989
Pridružen: Po sep 10, 2007 5:29 pm
Kraj: Brežice

Napisal/-a sašo5 Ne dec 14, 2008 3:28 pm

Poznam to cesto "kot svoj žep" ampak kaj, ko ne moreš vedet kaj te čaka za naslednjim ovinkom.........ja, hvala bogu, da dobro okrevaš in da ne bo "nobenih" posledic, me pa zanima še nekaj: al boš zopet "zajahal" motor?
 
Uporabniški avatar
M4rko
Novinec
 
Prispevkov: 398
Pridružen: Ne jan 02, 2005 11:33 pm
Kraj: Bled

Napisal/-a M4rko Ne dec 14, 2008 3:43 pm

ravno to sem ga hotel vprašati, če bo še kdaj sedel na motor.. Tudi motor je moja želja, me je pa sedaj rahlo odvrnilo do tega :)
 
Uporabniški avatar
ijuvan
Novinec
 
Prispevkov: 397
Pridružen: Pe okt 12, 2007 5:19 pm
Kraj: SG

Napisal/-a ijuvan Ne dec 14, 2008 4:05 pm

Vsaka čast, da se tk dobro držiš, po vsem prestanem... Uspešno okrevanje še naprej :tomidelej:
 
Uporabniški avatar
mattey
Novinec
 
Prispevkov: 435
Pridružen: Ne feb 18, 2007 2:06 pm
Kraj: Ptuj

Napisal/-a mattey Ne dec 14, 2008 4:15 pm

Tudi jaz ti želim uspešno okrevanje naprej. Res žalostna zgodba :cry:

Lp
 
Uporabniški avatar
damjan
Poznavalec foruma
 
Prispevkov: 1630
Pridružen: So okt 19, 2002 11:46 am
Kraj: črnomelj

Napisal/-a damjan Ne dec 14, 2008 4:22 pm

sašo5 je napisal/-a:Poznam to cesto "kot svoj žep" ampak kaj, ko ne moreš vedet kaj te čaka za naslednjim ovinkom.........ja, hvala bogu, da dobro okrevaš in da ne bo "nobenih" posledic, me pa zanima še nekaj: al boš zopet "zajahal" motor?


to vprašanje slišim vsak dan 3x.....
hm iskren bom.....zaenkrat ne razmišljam o motorju.....bil sem na grobniku po nesreči ene 3x.....še vedno me vleče.....še vedno me vonj bencina pahne v trans.....še vedno mi grejo kocine pokonci ko slišim motor....
ampak zaenkrat naj to ostane samo želja.....prevelika je cena za tist užitek......
mogoče pa čez 10 let razmišljam drugače in kupim novega....nevem......
bom pa raje prešaltal na kaj bolj adrenalinskega na 4 kolesih.....ala subaru,micka,honda.........
sedaj mi je najpomembneje zdravje in to da vržem bergle proč.....čeprav me v februarju čakajo še 3 operacije
-vstavljanje plastike v koleno(podaljšanje patelarnega ligamenta)
-podaljšanje desnega stegna(zaradi 3 odprtih zlomov imam desno nogo krajšo slabe 3 cm kar je fakat moteče če si bos.......obut in z vložkom nekak gre)
-ravnanje goleni v centralno os

ampak ok zmaga je moja........
 
Uporabniški avatar
acid
Poznavalec foruma
 
Prispevkov: 1910
Pridružen: Po okt 13, 2003 2:29 am
Kraj: Vuzenica/MariboR

Napisal/-a acid Ne dec 14, 2008 4:28 pm

Damjan imel si res srečo v nesreči hvalabogo res, da se je tako izteklo. Ni veliko manjkalo. Zadnič, ko si v LJ stopil z berglami iz avta te je blo res lepo za pogledat kako si okreval po taki nesreči. Drži se, pa upam da boš čimprej na nogah, brez bergl.
*** VOLKSWAGEN GOLF MKV TSI GT 170PS ***
 
Uporabniški avatar
INFINITI
Mojster foruma
 
Prispevkov: 7259
Pridružen: So maj 01, 2004 12:28 pm
Kraj: Ljubljana

Napisal/-a INFINITI Ne dec 14, 2008 4:31 pm

Stari moj - drži se!
2000 Hyundai Coupe 2.0 → 2003 Hyundai Coupe 2.0 → 1999 BMW 740i → 2009 BMW 530d M
→ 2010 Škoda Superb TDI → 2008 Renault Laguna Coupe GT 2.0T → 2016 KIA Sportage CRDi → 2021 KIA Xceed 1.5 T-gdi
 
T2a
Uporabnik
 
Prispevkov: 1466
Pridružen: To jun 08, 2004 8:43 am

Napisal/-a T2a Ne dec 14, 2008 6:03 pm

Damjan, tvoje poste spremljam že odkar sem na forumu, padel si v oči s tvojo res lepo Vectro, zdel si se mi fant na mestu, zato me je še toliko bolj stisnilo ko je nekdo na forumu objavu, da si imel hudo nesrečo. Ta izkušnja te bo zaznamovala za celo življenje in prepričan sem, da zaradi nje boš znal še bolj cenit in uživat v življenu ;)
 
Uporabniški avatar
miko 55
Nov uporabnik
 
Prispevkov: 56
Pridružen: So sep 20, 2008 12:44 pm

Napisal/-a miko 55 Ne dec 14, 2008 7:10 pm

Drži se. Tiste slike niso lepe na pogled. Vam pa vsem povem, da 100x sibkejše poškodbe te čist šokirajo.

Če te vleče na motor se čimprej vsed, ko bo prilika se gor daj. Samo vsed se. Bo takoj 100x bolš, pa še kam se ti odvali od srca. Iz lastnih izkušenj ti povem.
100 ljudi, 100 čudi
 
Uporabniški avatar
slovenskisin
Novinec
 
Prispevkov: 252
Pridružen: Sr avg 04, 2004 8:23 pm
Kraj: Novo mesto

Napisal/-a slovenskisin Ne dec 14, 2008 7:20 pm

no, sam da ti gre na bulš :( Gorjanci so zajebani ja, tud mi smo včas hodil 2x dnevno do Saloona na pivo in nazaj domov.

Niso sam madeži tam, tud listja je kot dreka in dost gost promet, tko da ni glih dirkališče.

No...upam, da daš čimprej bergle dol!
Slika
 
Uporabniški avatar
ANJCI
TÜV ekspertinja
 
Prispevkov: 1376
Pridružen: So jun 18, 2005 6:45 pm

Napisal/-a ANJCI Ne dec 14, 2008 7:31 pm

Nesreče se dogajajo takšne ali drugačne. Škoda je res, da se zavemo svojega življenja šele, ko pride do kaj takšnega. Tudi moj stric je imel pred leti z motorjem podobno nesrečo tako, da si znam vsaj približno zamisliti, kaj si pretrpel ...


Res ti želim da čimpreje okrevaš ;) DRŽI SE

Lp, A
Vrni se na Nima veze z avtomobilizmom

Kdo je prisoten

Po forumu brska: Google Adsense [Bot] in 4 gostov