Najprej priznanje: Tilna sva pred odhodom (a po tistem, ko je že pristal, da se nama pridruži v Frankfurtu) malo prestrašili. Namenoma, ker je bolje, da je pripravljen na najhujše in potem olajšano ugotovi, da ni bilo tako naporno. Na vprašanje, kakšen urnik bomo imeli, sem mu povedala, da na salon pridemo zjutraj in odidemo tik preden pademo po tleh od utrujenosti. A nikakor pred sedmo zvečer, ko se uradno zapre. Z veseljem sem dodala, da smo pred dvema letoma v prvem dnevu prehodili približno 25 kilometrov. Naj se fant psihično in fizično pripravi.
In se je. Brez najmanjše pripombe je večkrat obkrožil vse hale, prenašal svojo opremo in še naju. Ne dobesedno, v prenesenem pomenu. Na koncu pa sem ga prosila, da z nama in vami deli svojo izkušnjo z avtomobilskega salona v Frankfurtu. Ker prvega ne pozabiš nikoli 😉
“Zelo sem bil vesel, ko sta me Kristina in Urška vprašali, če bi me zanimala udeležba na IAA v Frankfurtu. To je bil moj prvi avtomobilski salon, zato nisem imel najmanjše ideje, kaj pričakovati. Sam prihajam iz računalniških vod in se pri svojem delu ukvarjam z razvijanjem uporabniških vmesnikov, zato se mi je zdelo neverjetno, da bom lahko na lastne oči videl, kako se voditelji avtomobilske industrije v digitalni dobi lotevajo predstavitve lastnih idej in inovacij pred očmi vsega sveta.
Izkazalo se je, da imajo različne pristope, od katerih so se mi zdeli eni bolj in drugi manj posrečeni, prav vsi pa poskušajo svoje stvaritve karseda dobro prodati. Na salonu ni na primer pri nobeni avtomobilski znamki manjkalo osebja, ki je bilo zadolženo za (po mojem mnenju že skoraj obsesivno) čistočo predstavljenih avtomobilskih modelov in odrov, kjer so bili avtomobili predstavljeni – vse za popoln videz na tisoče in tistoče fotografijah, ki so nastajale za objektivi mimoidočih novinarjev. Drugo presenečenje je bila količina razstavljalcev – čeprav nisem našel natančne informacije o številu različnih znamk, ki so se predstavljale, bi bil res presenečen, če je bila ta številka manjša od 100. Verjetno sem za polovico avtomobilskih znamk na salonu slišal prvič – pa nisem eden izmed tistih, ki ga avtomobili ne zanimajo.
Ob konceptih, ki jih na salonu ni manjkalo, so se mi cedile sline. Vsak koncept je bil bolj futurističen od naslednjega, vsi pa so želeli prikazati, kakšna bo videti prihodnost našega transporta. Če bi moral soditi po videnem, bi rekel, da želijo biti avtomobilske znamke vse večji del naših življenj, pri čemer so šli nekateri tudi grozljivo daleč – ob tem se najprej spomnim že skoraj smešnega primera, ko je Renault predstavil koncept novega električnega vozila, s katerim bi leta 2030 zapeljali kar v svojo dnevno sobo, izstopili ter se samo presedli na kavč. Izvedljivo? Vsekakor. Koliko je to smiselno, je pa že druga zgodba. 🙂
Poleg konceptnih umetnin mi je zrasel utrip tudi ob pogledu na eksotične avtomobile – od novega Aventadorja, pa do Maseratijev, ob katerih so stale mladenke, ki so s svojim izgledom poskušale zasenčiti jeklene konjičke poleg njih. Pa vendar, kljub vsem novostim, eksotičnim avtomobilom in neverjetnim tehnologijam, se mi je zdel avtomobilski salon najbolj poseben zaradi nas samih – prišlo nas je na tisoče z vseh koncev sveta!
Videl sem, na kakšne načine bodo naša življenja v prihodnosti enostavnejša in kakšno vlogo so v njih namenili avtomobilom – postati še tesnejši del naše družine. Takšna je vsaj trenutno začrtana vizija, koliko ljudi se bo z njo strinjalo, bomo pa še videli. Po naravi sem optimističen in pravzaprav uživam, ko je vsako leto v avtomobilih vedno več uporabne ter pametne elektronike.”
Besedilo: Tilen Držan, Urška Radolović. Fotografije: Tilen Držan.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen