Prvo, začetno vprašanje ekonomske smiselnosti vgradnje se nanaša na individualen izračun dejanskega stroška predelave. Ta je odvisen tako od izbranega ponudnika in vgrajenega sistema kot tudi od števila prevoženih kilometrov in pričakovanega gibanja cen pogonskih goriv. Na trgu je precej podjetij in posameznikov, ki opravljajo naknadne vgradnje, okvirni razpon cen sega od nekaj evrskih stotakov za starejše štirivaljne motorje z enotočkovnim vbrizgom plina v sesalni zbirnik do preko dveh tisočakov za sodobnejše osemvaljnike. Prav tako se posledično razlikuje kvaliteta opravljene predelave in uporabljenih elementov. Ob vsem tem se nenehno spreminjajo tudi cene goriv.
V primeru, da se kljub vsemu odločite in svoje vozilo dejansko preuredite za vožnjo z LPG, ostane še drugo, nič manj pomembno vprašanje: kako se bo predelava odrazila na delovanje vozila – lahko zaradi nje pride do neželenih napak in okvar in kaj, če sploh kaj, v tem primeru ostane od tovarniške garancije vozila. Med najpogostejše okvare, ki jih pripisujejo predelavi avtomobila na LPG, so poškodbe motornega sklopa, puščanje hladilnega sistema, sesalnega in izpušnega sistema (sedeži ventilov) ter krmilnih enot delovanja motorja. Pri tem je dobro vedeti, da je treba praviloma v vseh japonskih avtomobilih plinski sistem nadgraditi z mazanjem sedežev ventilov, kar seveda poveča začetno investicijo. Podobno velja tudi za večino evropskih znamk (Opel, Renault, Peugeot, Citroën), izjema pa sta znamki Mercedes-Benz in BMW, katerih sedeži ventilov brez težav prenesejo »suhost« utekočinjenega naftnega plina.
Za odgovore o tem, kaj se pri novejših avtomobilih zgodi s tovarniško garancijo oziroma podaljšanim jamstvom zastopnika ob naknadni predelavi vozila na avtoplin, smo povprašali slovenske zastopnike znamk. Njihova pojasnila so bila precej enotna v delu, kjer gre za t.i. nepooblaščene posege v vozilo: v primeru okvare vozila vam ne bodo priznali garancije in morebitnega podaljšanega jamstva na vse sklope vozila, ki so neposredno ali posredno povezani s predelavo. V praksi bo o tem presodila tehnična služba zastopnika, s katero se boste morali pogovoriti o izvoru napak na vozilu. Če se na drugi strani odločite za vgradnjo plinskega sistema v avto s pretečenim garancijskim oziroma jamstvenim rokom, tovrstnih dvomov seveda ne gre upoštevati.
Vsi zastopniki so nam odgovorili, da se njihovo postopanje v primeru uveljavljanja tovarniške garancije oziroma podaljšanega jamstva po opravljeni naknadni predelavi na avtoplin ne razlikuje bistveno od prakse v ostalih evropskih državah. Do nekaterih odstopanj lahko prihaja le v državah, ki imajo drugačno strateško politiko do alternativnih pogonskih virov in jo celo sistemsko podpirajo (npr. Nizozemska).
Med znamkami je nekaj takšnih, ki na trgu ponujajo lastne tovarniške predelave na LPG (Opel, skupina Fiat, Dacia) oziroma sodelujejo s ponudniki na trgu (Honda s podjetjem IQ sistemi – Prins, Nissan z Avto Centom Vovk – LandiRenzo), znamka Renault pa je za vgradnjo sistema LandiRenzo usposobila osem svojih pooblaščenih serviserjev. Pri ostalih zastopnikih ne priporočajo ali celo odsvetujejo lokalno naknadno vgradnjo avtoplina, saj izvajalci nimajo ustreznih pooblastil s strani principala.
Dobro je vedeti, da pri večini znamk na tak ali drugačen način med podatke o vozilu beležijo tudi podatek o morebitni naknadni predelavi na avtoplin.
Za konec torej še priporočilo: v primeru, da se odločite za lokalno predelavo vozila, izberite ponudnika s poznano oziroma preverjeno nekajletno zgodovino, ki je po možnosti pred vašim avtomobilom predelal vsaj še eno takšno vozilo kot ga nameravate predelati sami. Obenem zahtevajte, da za svoje delo prevzame odgovornost v enakem obsegu, kot je morebitna izguba tovarniške garancije oziroma lokalnega jamstva – torej tako neposredne (npr. ventili, glava motorja, katalizator) kot tudi posledične, ki bi lahko bile povezane s posegom v vozilo.
Avtomobilizem.com
Foto: Peter Humar
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen