A od samega začetka je bilo vse popolnoma drugače. Že ko ga je prvikrat videl, mu je deloval precej všečno, v določeni meri tudi precej ljudsko. Vlival mu je občutek precejšnje zanesljivosti, zaupal mu je,da ga ne bi pustil na cedilu. Že marsikateremu njegovemu znancu je znal sesti v srce, a se je po drugi strani marsikdo čez njega tudi pridušal. Pa četudi ga sploh niti ni dobro poznal! In to ga je precej jezilo! Še njegov lastni sine, kateremu je šele sedaj pričel rasti puh pod nosom, ga je marsikdaj opozarjal, da se o njem dosti govori po forumih, menda tudi po Facebooku. In večinoma menda to niso bile lepe besede!
Sredi Maribora je celo dvakrat priletel na radar. Stebričkov z novimi radarji enostavno ni pričakoval, saj so se čez noč pojavili na tistih mestih, kjer jih nikdar ni bilo. Položnici s konkretnimi zneski, ki jih je prejel v roku parih dni, sta ga streznili bolj, kot po nedeljski prekrokani noči jutranji hlad tam onkraj Drave. Velikokrat se je pred svojimi kolegi v bifeju poleg fabrike znal pošaliti na svoj račun, da je še dobro, da niso ob teh novih radarjih namestili še kakšnih ultra modernih alkotestov. Potem bi šele imel probleme! A vseeno je priznal, da je le bil prehiter. Da pa bi ga krivil za svoje lastne napake, mu ni prišlo niti na kraj pameti. Razmišljal je, da ne moreš kriviti celega sveta okrog sebe za tista dejanja, pri katerih si le in edino sam kriv!
Tistega lepega jesenskega dne, ko se je narava že pripravljala k zimskemu počitku, se je nenadoma zgodilo. Tistega lepega jesenskega dne se mu je svet povsem obrnil na glavo. Zgodilo se je to, pred čemer so ga opozarjali že kar nekaj časa vsi prijatelji in znanci. Kot zakleto se je zgodilo v neposredni bližini mariborskega Rotovža, kjer je bila zbrana več stoglava množica Mariborčanov. Med množico je opazil tudi marsikaterega znanca. A vendarle bi se zaradi sramu skorajda najraje pogreznil vse do … Ljubljane.
»Prokleta kanta!«, je ostro siknil skozi rumeno obarvane zobe. Njegov mehanik, ki je že vrsto let popravljal njegovega starega Renault Megana dCi, je ob pogledu na popolnoma uničen motor pod havbo avtomobila, le nejeverno zmajeval z glavo ter mu dejal: »Gotof je!«
Tekst: Chan
Foto: Highway Patrol Images; Beau Maes
Mnenja uporabnikov
2 komentarjev za "Chanov kotiček: Gotof je!"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
hahahaha…skoda le, da pri livarni ni bifeja zraven 😀
Cool story bro.