Lokacija: poljuben odsek slovenskega avtocestnega križa.
Čas: delavnik med 7:00 in 8:00 uro zjutraj.
Prometna situacija je večini voznikov zelo dobro poznana. Na voznem pasu se vije neskončna kača tovornjakov, ki prevažajo slovenski cerkveni les na avstrijske žage, napol crknjene poljske konje na krožnike gurmansko razvajenih Italijanov ter poceni francosko mleko v kozarce slovenskega kmeta. Tu pa tam se najde še kakšna prestrašena voznica v malem mestnem avtomobilčku, ki se skriva v »varnem« zavetrju tovornih kolosov, ki so večinoma ozaljšani z registrskimi označbami dežel bivšega vzhodnega bloka. A kolona se pelje povsem tekoče, nestresno ter z umirjenim tempom 95 km/h. Razmik med vozili na omenjenem pasu je kar precejšen.
Istočasno se na prehitevalnem pasu vije neskončna kača avtomobilov, v katerih se prevaža povprečno 1,12 osebe, ki drvijo proti svojim službam. Na začelju kolone je moč opaziti rahlo zaspanega voznika, ki, še pod hipnotičnim vplivom burne večerne razprave o arhivih na Bobovnikovih Odmevih, zasanjano prehiteva razredčeno kolono tovornjakov na svoji desni. Gruča avtomobilov, ki mu zvesto sledi že kar nekaj kilometrov, ima vmes neprecenljivo možnost, da si do potankosti ogleda zadek njegovega, v nedeljo očiščenega družinskega vozila, na katerem se v fluorescentno rumeni barvi blešči znak: »Princess on board«. Kolona, ki sledi »kralju prehitevalnega pasu«, se pelje zaletavo, stresno, s povprečno hitrostjo 98 km/h. Razmik med vozili je minimalen.
A že po nekaj minutah vzporedne vožnje s kolono ukrajinskih tovornjakarjev, ki že od Lvova niso zatisnili oči, se v glavah nekaterih zadaj sledečih voznikov, ki sicer veljajo med sodelavci in sosedi za dokaj umirjene in racionalne, nekaj premakne. »Kralj prehitevalnega pasu« v njih namreč prebudi neopisljivo psihotično motnjo, katero je moč opaziti tudi pri anonimnih piscih žolčnih komentarjev pri notranjepolitičnih spletnih temah. Tako želijo z neumornim hupanjem, prižiganjem levega smernika ter živčnim utripanjem s svojimi žarometi spredaj vozečega »počasneža« opozoriti, da ima preklemansko srečo, da v svojih jeklenih konjičkih nimajo med obvezno opremo Magnuma 44! In razen nekaterih nestrpnežev, ki ga prehitijo po desni, se ostali kaj hitro sprijaznijo s tem, da je verjetnost »kraljevega« umika s prehitevalnega pasu tolikšna, kot Alenkina vnovična premierska inavguracija na prihajajočih parlamentarnih volitvah.
In kljub temu, da je »kralj prehitevalnega pasu« svoje vozilo ob nakupu izdatno opremil z vso možno dodatno opremo, pri kateri ni smelo manjkati niti levo niti desno zunanje ogledalo, pa jih med svojimi avtocestnimi ekskurzi uporablja vsaj tako pogosto kot Slavoj Žižek glavnik. In četudi bi za njim eksplodirala jedrska bomba z rušilno močjo 20 kiloton, je najverjetneje ne bi niti opazil! Prehitevalni pas pa panično zapusti le tedaj, ko na desni strani ugleda svoj izvoz z avtoceste.
Počutil se je zmagovalno. Kljub nestresni in povsem umirjeni vožnji je prispel v službo pravočasno in celo zgolj slabi dve minuti za svojim živčnim sodelavcem, ki vedno divja. In ker sodelavec prav vsako jutro v pisarni razburjeno nerga nad »kamperji«, ki jih srečuje na avtocesti, ko gre v službo, ga ob jutranji kavici vedno tolaži, da se tudi počasi daleč pride …
Tekst: Chan, foto: wyzik
Mnenja uporabnikov
4 komentarjev za "Chanov kotiček: Kralj prehitevalnega pasu"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Welcome to my world…že 14 let se praktično vsak dan peljem iz Maribora v Ljubljano, v službo in popoldne nazaj domov. Nekaj časa sem zbiral slike, posnetke, naredil cel “kolaž” idiotizmov, nazadnje sem se sprijaznil. Zdaj poslušam glasbo, avdio knjige, klepetam po telefonu preko prostoročne komunikacije v avtu seveda!, vmes pa občasno pomežiknem kakšnemu Prekmurcu z MS tablicami, ki je po naključju zaspal na prehitevalnem pasu, kasneje pa ga varno prehitim po desni in se mu nasmehnem, med tem, ko mi kaže z roko, kakšen norec da sem…In prijazno se odpeljem v tunel po desni ter opazujem kolono za njim…Najbolj žalostno je dejstvo, da 90% tovornjakarjev, ki ne upoštevajo prepovedi prehitevanja – so Slovenci; 90% voznikov, ki tavajo po sredinski črti – so Slovenci in 90% teh ima v času plesa gsm v roki; Ampak nekaj se je pa spremenilo: lovoriko neumnosti so kakšno leto nazaj končno prevzeli vozniki s tablicami MS; Sočustvujem s CE-ljani :); Sicer pa mi ni več marrrr…Tudi policiji ni. Lahko počnem kar koli; Opozorilo pa vsem, ki zapuščate Spodnjo Ščavnico: iz naselja, do table-je 50km/h; Ne tako kot mojih 83 na koncu vasi, proti neskončni ravnini; Stane 1150€ brez polovičke, s sodnimi stroški, 9 pik in min. mesec prepovedi! To je kaznivo dejanje! Če pa tavate po AC s telefonom v roki, nič zato…Ni pomembno, da spredaj mamica pelje svoja otroka v vrtec.
Hmm od 10 dni, ki sem jih moral preživeti na AC sem ravno včeraj torej zadnij dan tako lepo peljal do LJ celo pot po prehitevalnem cca 100kmh res noro ! Kamionov pa je bilo polno od izvoza Ivančna pa do izvoza Tomačevo ! Res noro !
Povprečen slovenski ata na levem pasu ni nič v primerjavi z Avstrijskimi turisti, ki se nikakor ne spravijo s prehitevalnega pasu vsaj do Unca, če začnejo prehitevati v Ljubljani s hitrostjo 115 km/h.
Takšna je situacija na naših cestah.