Chanov kotiček: Podaljšan test

wheelbarrow

Zunanjost

Ob pogledu na zunanjo obliko ter njeno oblikovno preproščino se človeku nehote utrne misel o tem, kako malo je potrebno, da se ustvari prava dizajnerska večnost. Prečiščenost osnovnih linij, brez odvečnih potez ali, bog ne daj, brez kakšnih pretiranih oblikovnih ekscesov, nakazuje zgolj in samo na svoje osnovno poslanstvo. In nam ponuja odgovor, da za povsem enostavne prevoze med točko A in točko B ne potrebujemo ravno supersoničnega izuma, nagrajenega z Red dot design award.

Osnovna oblika tako ostaja prepoznavna že vrsto let. A se kljub retro stilu že ponaša z rahlo esenco arhaičnosti. Zanimivo pa je, da je večini naključnih opazovalcev dizajn zunanjosti najverjetneje vsaj toliko pomemben kot iskanje ideološke percepcije družbe v Šömnovih Plavih taligah.

Notranjost

Oblikovna prečiščenost se nadaljuje v notranjosti, ki ponuja zgolj in samo špartanske občutke. Prvi površen pogled na dokaj preproste ter na otip precej trde in hladne materiale, ne zbuja prav nobenih pretiranih pretenzij, da bi sploh sedel not. Kaj šele kaj drugega!

Se pa ponaša z dokajšnjo trpežnostjo ter precejšnjo verjetnostjo, da bo notranjost preživela marsikatero torturo. Zatorej raznorazni dvomi o smiselnosti tovorjenja vreč cementa ali gajbic krompirja izginejo hitreje kot karjola bakra v romskem naselju.

Pogon in vozne lastnosti

Včasih ima voznik občutek, da bi bila za premikanje dovolj že moč enega samcatega »konja«. Lahkotnost vodenja namreč podzavestno ponuja dokaj podcenjujoč občutek, da bi ob polni naloženosti bilo potrebno za običajen premik manj moči, kot pa se kasneje izkaže.

A ravno maksimalna obtežitev pripomore k občutno manjšemu občutku prekrmarjenja in zanimivo tudi podkrmarjenja, a hkrati istočasno drastično poslabša vodljivost. Težaškost vodenja, ki je še bolj občutna pri vožnji v klanec, pa pri razrvanem vozniku nemalokrat sproži tolikšen bes in tolikšno jezo, da bi najraje siknil: »Prokleta šajtrga …«

Chanometer

Priznati je potrebno, da je tokratni podaljšani test pokazal in dokazal, da obstaja preklemansko malo primerkov, ki bi se lahko povsem enakovredno kosalo s tokratnim testnim primerkom. Na svetovnem trgu sicer obstaja kar nekaj avantgardnih približkov, precej samosvojih dizajnerskih skropucal in tudi nekaj sumljivo (pre)poceni kitajskih ponaredkov. A nobeden se ne more približati klasični kovinski … samokolnici!

Tekst: Chan; foto: Brian Hillegas