Nedavno prebiranje članka v poznanem in priznanem nemškem avtomobilističnem častniku je razkrilo zanimivo razmišljanje, menda dokaj renomiranega avtorja. Razmišljanje o znamki, do predvčerajšnjim še dokaj nekonkurenčni, danes očitno že dokaj nevarni tudi avtorjevemu trgu. Razmišljanje o modelu avtomobila, ki se je celo pojavil v ožjem krogu izbora avtomobila leta tudi v naši deželici, kjer je avtomobil morda bolj cenjen od življenjskega partnerja. In kjer bi, če bi bilo le mogoče, celo uzakonili debato o avtomobilizmu med obvezne predmete v osnovni šoli.
Do nedavnega smo na tej strani zemeljske oble gledali na avtomobile s korejskega polotoka predvsem pomilujoče, nekateri so se jim celo privoščljivo posmehovali. Danes se že dogaja, da jih v najverjetneje avtomobilsko najbolj razviti deželi na svetu smatrajo, kot popolnoma enakovredne partnerje. Hkrati je opazna tudi sled strahu pred čedalje močnejšo konkurenco, ki napada njihovo gonilno silo gospodarstva. Argumenti o večvrednosti lastnih produktov pa postajajo bolj za lase privlečeni, kot politične floskule, ki si predstavljajo racionalizacijo državnega aparata skozi razna ministrstva brez listnic.
Inovacije. Argument, ki ga je postavil avtor v omenjenem članku. Korejci naj bi ustvarjali čedalje bolj perfektne avtomobile. In to v dizajnerskem, tehnološkem in kvalitativnem smislu. Manjka jim menda inovativnosti. Inovativnosti, ki bi lansirala na trg nekaj novega, še nepoznanega. Ok, kakšen argument povsem povprečnemu kupcu pa je, kdo je sploh izumil airbag ali sistem ABS? Je izumiteljev ABS boljši od ostalih? Bi potemtakem morali vsi kupovati Mercedese, ker je izumil avto? Pihajoč na duše povprečnih bavarskih lokalpatriotov, takšna floskula še pije vodo (če že prej omenjeni bavarski »Wagenvolk« popije zadosti piva).
Protekcionizem nemškega tiska, ki želi kupcu zelo subtilno vcepiti psihološko večvrednost lastnih proizvodov je v določeni meri razumljiva. Potencialni nemški kupec pa skozi takšne in drugačne gverilske akcije dobiva v svojo podzavest sporočilca, ki pravijo: »Kupuj nemško!«. Dokaj nerazumljiv pa je na drugi strani slovenski »protekcionizem«, prežet z neštevilnimi emocijami. Človek bi nekako še razumel kakšno iracionalno branjenje Revozovega Twinga in Winda. Vendar v realnosti dobi občutek, da je slovenski »protekcionizem« do germanskega celo bolj močan, kot pa v sami Germaniji!
Tekst in foto: Chan
Mnenja uporabnikov
1 komentar za "Chanov kotiček: Protekcionizem"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Mislim, da je problem, v tem, da je slovenska kakor tudi družba tujih držav precej materialistična postala. Tako si želimo pripadati nekemu “bogatemu” narodu, da ga vzamemo za svojega in nismo več objektivni. Nemce, avstrijce, švede, svicarje… cenimo in jih podpiramo ker so bogati oz. bolj bogati(finančno seveda) kot smo mi. Albance, indijce, kitajce itd pa ne, izključno zato ker živijo v bedi. Če je nek narod finančno reven, jim takoj pripnemo stereotipe da so neumni, nesposobni, umazani, pokvarjeni in enako njihovim produktom…. Neumno podzavestno mislim, da če bomo nemce podpirali, bodo tudi oni nas, ne zavedamo se pa, kako smo nepomembni in manj vredni za njih, da če bomo kdaj potrebovali pomoč(ne samo finančno) jo bomo prej dobili iz bednega juga kot iz bogatega severa ali zahoda.