Če mene vprašate, to ni prav. Ne glede na to, da se praktično vso svojo delovno dobo ukvarjam z avtomobili in vsem, kar je povezano z njimi. Mestna središča bi morala biti po mojem mnenju v prvi vrsti prijetna za prebivalce, potem bi se morali v njih dobrodošle počutiti obiskovalci, vsi ostali dogodki, ki bi dobili svoj prostor v urbanih centrih, pa bi morali imeti opredeljen tudi nek zaščitni (če želite, mu lahko rečete tudi trajnostni) vidik, ko je govora o kulturno-zgodovinskih znamenitostih. In ne, s tem ne mislim, da zadošča, če bi bili vsi avtomobili v prej opisanem scenariju električni.
Ko sva se z Gašperjem včeraj sprehaja po središču Münchna, sva se, enako kot pred dvema letoma – znašla sredi ogromnega gradbišča, saj so bile v zaključni fazi priprave na uradno otvoritev bienalnega dogodka IAA Mobility 2025. Ta poteka tako na sejmišču v Riemu kot tudi na zunanjih površinah (Open Space), tokrat omejenih z lokacijami Marienplatz, Königsplatz, Univerza Ludwiga Maximilliana in Odeonsplatz. Tam si bodo v naslednjih dneh vsi ljubitelji, radovedneži in naključni obiskovalci ogledali novosti številnih avtomobilskih znamk, ki so nedvomno z veseljem zgrabile priložnost, da so ljudem tako zelo blizu in na očeh praktično med vsakdanjimi opravili. Edinstvena priložnost, ki nedvomno tudi dosti stane. Rekli boste, da gre ta denar nazaj mestu in njegovim prebivalcem, pa verjetno tudi to ne drži povsem.
Razumem, da je Bavarska osrčje nemške avtomobilske industrije in da, neposredno in posredno, hrani številna usta ter polni celo vrsto blagajn. Lepo in prav je, da so ponosni na tradicijo, sedanjost in imajo (prilagodljivo) vizijo za prihodnost. Ne vidim pa razloga, da bi se morali vsi našteti elementi demonstrirati na prikazani način. Razen če nameravajo organizatorji število obiskovalcev v zaključnem sporočilu za javnost obelodaniti na podlagi števcev mimoidočih v osrčju Münchna, pa če so ti pokukali med avtomobile ali ne.
Če bi vas zanimalo, kako je na sejmišču, ker se nameravate tja odpraviti tudi sami – imam precej mešane občutke. Drži, formalno je bilo letos napovedanih več premier avtomobilskih novosti kot dve leti prej, tudi razstavni prostori so se zdeli bolj polni in dodelani. Pohvalno, da se celo niso več pretvarjali, da bomo pojutrišnjem vsi vozili izključno baterijsko-električne avtomobile. Je pa vse skupaj ena velika mešanica avtomobilskih proizvajalcev, njihovih dobaviteljev, zagonskih podjetij, promocije držav razstavljalcev in še česa. Težko razbereš, ali je ta prostor namenjen druženju in navezovanju stikov med managerji ali izmenjavi mnenj med deležniki mobilnosti sedanjosti in prihodnosti ali pa bolj predstavi – v sporočilu za javnost so po uradni otvoritvi na primer tako zanosno zapisali: “Skupno 748 razstavljavcev iz 37 držav, rekordni delež mednarodnih podjetij (57 %), več kot 500 govorcev in več kot 350 svetovnih premier ter inovacij poudarjajo globalni pomen in privlačnost sejma IAA Mobility”.
Dejstvo je, da je bil z vidika novinarjev izplen še najbolj odvisen od tega, če si tja prišel samostojno ali s katero od avtomobilskih znamk. Tudi nekatere modelne novosti so bile na medijski dan (ali dan, dva prej) dostopne zgolj povabljencem na zaprte dogodke. In tak pristop je daleč od nekdanjih avtomobilskih salonov – tudi če vozila nameravajo v naslednjih dneh postaviti na razstavne prostore, jih prisotni novinarji na medijski dan nismo mogli videti. Da o tem, koliko jih je bilo zaklenjenih, sploh ne govorim.
No, seveda je bila odločitev, da grem v München, moja. Naslednjič bo morda drugače. Organizatorjem pa predlagam, da spremenijo obstoječi slogan “It’s all about mobility” v precej bolj prikladnega: “It’s all about the money.”
Besedilo in foto: Urška Mihelič Radolović.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen