Novi Euro 7 bo kot prvi globalni standard bolj kot emisije ogljikovega dioksida urejal emisije mikroplastičnih delcev ter zavornega prahu, ki prehajajo v okolje z obrabo pnevmatik in zavor. Novosti so bile javno predstavljene že pred časom, zato so imeli proizvajalci dovolj časa, da bodo zadostili zahtevam zakonodajalcev. Toda nekateri aktivno preučujejo izpust mikrodelcev s pnevmatik že bistveno dlje časa.
Zmanjševanje emisij pnevmatik ni nova ideja
Michelin zadnjih dvajset let vlaga veliko sredstev v zmanjševanje obrabe pnematik in njihov vpliv na okolje. Lansko leto je inženirsko svetovalno podjetje Ricardo skupaj z okoljevarstnim podjetjem Arup za britansko ministrstvo za promet pripravilo poročilo, kako pravilno in učinkovito meriti emisije, ki jih ustvarijo pnevmatike in zavore.
Evropska komisija hkrati pripravlja posodobljeno poročilo, kako interpretirati pridobljene podatke meritev, in pripravlja novo zakonodajo glede emisij pnevmatik. Najnovejši predlog komisije je, da morajo biti izpusti emisij PM10 (delci s premerom 10 mikronov ali manj) omejeni na 3 miligrame na prevožen kilometer. Za lažjo predstavo – človeški las ima premer 50 do 60 mikronov. Torej kako izmeriti emisije, ki imajo petkrat manjši premer kot človeški las?
Manjši kot je delec, bolj je škodljiv za zdravje
Pravilo v okoljevarstenih krogih je: manjši kot je premer delcev, bolj so škodljivi. Ultra fini delci (PM manj kot 0.1) so med najbolj škodljivimi za zdravje ljudi in predvsem vplivajo na človeški dihalni sistem. Ustvariti nove zakone in pravila za izpust teh delcev je lahko določiti, a je bistveno težje v praksi ugotavljati, ali proizvajalci sledijo zakonskim določilom.
Pri Michelinu so razkrili napravo, ki na prvi pogled deluje zelo preprosto in je primerna za neposredno merjenje emisijskih delcev, ustvarjenih s strani pnevmatik. Gre za sesalno napravo in dvostopenjski merilni sistem. Prva sesalna cev zajema zrak pred avtomobilom, le tako lahko raziskovalci vidijo katere emisije ali delci so že bili v zraku. Druga sesalnca cev je nameščena neposredno za pnevmatiko. Sistem potem lahko razloči, kateri delci so nastali z obrabo pnevmatike in kateri so bili v zraku že prej. Testni avtomobil za seboj vozi prikolico v kateri je filtracijski sistem. Le ta ujame delce določene velikosti, torej v primeru pnevmatik med 10 do 6 nanometrov (nanometer je miljardinka metra).
Izpust emisij z novih pnevmatik zanemarljiv
Ko naprava zbere dovolj veliko količino delcev, s pomočjo pirolize izolirajo delce, ki so bili del pnevmatike. Na koncu pregledajo, koliko delcev je ostalo glede na velikost in pridobijo natančne rezultate o emisijah, ki jih v ozračje doda obraba pnevmatik. Pri Michelinu so razkrili, da ujamejo manj kot 1 % PM10 in manj kot 0,6 % PM2,5 neposredno iz pnevmatike, delci pa so mešanica 50 % gume pnevmatike in 50 % mineralov ter drugih materialov s cestne površine. Skupni delci, ki nastanejo zaradi obrabe pnevmatik in ostanejo lebdeči v zraku, so v povprečju 1,3 % PM10 in le 0,16 % PM2,5.
Michelin bo delil testno napravo tudi z drugimi proizvajalci pnevmatik, obenem pa bodo pri zvezi evropskih proizvajalcev pnevmatik in gumenih izdelkov s pomočjo te naprave izvedli neodvisno testiranje tudi z drugimi pnevmatikami različnih proizvajalcev in starosti.
Avtomobilizem.com (Vir: Autocar. Foto: Michelin.)
Mnenja uporabnikov
1 komentar za "Kako uloviti delce, tanjše od lasu: znanost za merjenjem obrabe pnevmatik"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Vemo kaj pregovorno pomeni cepiti dlake ali dlako cepiti. Sedaj vemo kako to dobesedno ugleda…..