Ideja za LCP je bila rojena leta 1979, kot kombinacija študije električnega vozila pod vodstvom strokovnjaka Rolfa Melldeja leta 1976 in projekta ultra lahkega avtomobila poimenovanega Ellen. Zahteve so bile, da je to vozen prototip za lahko vozilo prihodnosti, ki bo izjemno ekonomično in hkrati zelo varno ter praktično uporabno do leta 2000. Ekipa, ki jo je vodil Mellde, je upoštevala vse prednosti tako novih materialov kot novih tehnologij, ki so že obstajale in ki so bile še v razvoju. LCP je moral imeti prostor za vsaj dva potnika, maksimalno težo 700 kg in maksimalno porabo goriva pod 4 l/100 km. Skoraj nerealna kombinacija za leto 1979.
Izdelani so bili štirje avtomobili – vsi z manjšimi tehničnimi razlikami – in prvič pokazani na okoljski konferenci v Stockholmu pozno spomladi leta 1983. LCP2000 je bil videti kot avtomobil, vendar drugačen: dvovratni karavan s klinasto obliko in plastičnimi prtljažnimi vrati, ki so služila tudi kot vstopna vrata za zadnji sedež, ki je bil obrnjen nazaj zaradi varnosti in prostora. Seveda je bilo tudi nekaj prostora za prtljago. Če si danes pogledamo pobližje LCP, bomo opazili celo nekatere podobnosti z Volvom 480, ki je bil predstavljen tri leta kasneje.
Avtomobili LCP so bili opremljeni s posebnimi turbodizelskimi motorji dveh tipov. Oba tipa sta bila 3-valjna motorja, eden 1,3 litrski motor s 50 KM, drugi pa litoželezni 1,4-litrski z 90 KM, toplotno izoliran in z uporabo motornega olja kot hladilne tekočine. Deloval je na vsa tekoča goriva, npr. olje oljne ogrščice, ki je dalo vozilu, ko se je peljalo mimo, vonj po ribi in krompirčku. Vsi LCP-ji so imeli pogon na sprednja kolesa in petstopenjski ročni menjalnik ali elektronsko nadzorovan CVT.
Pri dizajnu so bili v veliki meri uporabljeni različni tipi plastike, magnezija in aluminija, tako z vidika teže kot zaradi recikliranja in razpoložljivosti v prihodnosti. Majhna senzacija je bila uporaba karbonskih vlaken pri vratih – kot povsem nov in nepreizkušen material.
Trg pa leta 1983 še ni bil pripravljen za okoljsko vozilo. Še vedno so prevladovali konvencionalni avtomobili, moč in zmogljivost pa sta bili ključni. LCP2000 je pritegnil veliko pozornosti kot konceptna študija in idejni projekt. Raziskave skupne porabe energije pri LCP-jih – življenjski cikel od surovin do proizvodnje in servisa pa do morebitnega razreza – so bile kasneje osnova za Volvovo okoljsko strategijo EPS in okoljsko deklaracijo za nova vozila EPI, ki so sledila leta 1998.
Danes je LCP 2000 na ogled v Volvovem muzeju in je še vedno tako zanimiv, kot je bil pred 30 leti, morda celo še bolj. To dokazuje inovativno in kreativno razmišljanje izven okvirjev, ki je značilno za Volvo Cars in ki ga lahko tudi dandanes najdemo v vozilih Volvo.
Vir: Volvo
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen