Tako kot pri novih tehnologijah, ki so z razvojem in širšo adaptacijo postajale vedno cenejše, so bile na enaki poti tudi litij-ionske baterije. Vse do lanskoletnega nepričakovanega preobrata. Zaradi zamud pri dobavi materialov, pomanjkanja zalog in (pre)velikega povpraševanja, se je cena, po izračunih Bloomberga dvignila za 12 dolarjev na kilovatno uro. Glede na pretekle trende bi po izračunih analitikov morala cena prihodnje leto pasti na 100 dolarjev za kilovatno uro, a naj bi se to zaradi inflacije zgodilo šele leta 2026.
Za nekaj deset dolarjev višje cene navsezadnje ne bi smele imeti takšnega vpliva na prodajo električnih avtomobilov, a so avtomobilski proizvajalci vseeno v skrbeh, saj so svoje ogljične cilje vezali na padajoče cene litij-ionskih baterij. Dvig cen postavlja v neprijeten položaj vse, ki so stavili na hitrejši preboj električnih vozil oziroma tiste, ki so stavili na prodajo cenovno dosegljivejših električnih vozil. Če v to enačbo dodamo še milijarde, ki so jih vložili v gradnjo novih tovarn in posodobitev obstoječih, je jasno, da bi ob znatnem padcu prodaje bile te investicije neupravičene, njihova povrnitev pa vprašljiva.
Nova partnerstva za miren spanec
Avtomobilisti so zato pričeli sklepati partnerstva, ki bodo pomagala zniževati razvojne stroške in proizvodnjo ključnih komponent. General Motors in
Stellantis sta vložila v rudarska podjetja, Ford je sklenil posel s podjetji, ki reciklirajo baterijske pakete. Vsi se namreč želijo izogniti pomanjkanju surovin ter posledičnemu dvigu cen. Drugi pa so želeli privarčevati pri izdelavi nekaterih manj ključnih komponent. S tem so ohranili svoje marže, a obenem obdržali cene na predhodnem nivoju. A to ni bilo dovolj. Ker gre le za manjši delež nižanja stroškov, je bil pritisk na cene avtomobilov, zaradi visokih cen surovin in dražje proizvodnje, prevelik.
Volkswagen išče načine za nižanje stroškov proizvodnje
Volkswagen je storil velik korak naprej k nižanju stroškov izdelave litij-ionske baterije. Skupaj s podjetjem Koenig & Bauer so uspeli razviti “suho” katodo in anodo v litij-ionski bateriji. Pred časom je to deloma uspelo Tesli v sodelovanju s podjetjem Maxwell Technologies, saj so s postopkom “dry-coat” izdelali le anodo, ne pa tudi katode. Pri Volkswagnu pa so zdaj na tovrsten način kot prvi izdelali tako anodo kot tudi katodo.
Da bi razumeli, zakaj ta tehnološki preboj prinaša izrazito znižanje stroškov proizvodnje litij-ionskih baterij, je potrebno pokukati v njihovo zgradbo. V večini litij-ionskih baterij je anoda na osnovi grafita (pozitiven pol) in katoda na osnovi litija (negativni pol). Oba dela svojo pot pričneta v obliki prahu, ki ga kasneje vmešajo v topila. Za anodo je topilo deionizirana voda, za katodo pa nekoliko strupena in draga organska spojina, ki zahteva posebno opremo za predelavo. Na koncu nastane mokra pasta, ki se nanese na trak iz kovinske folije. Nanašanje katode in anode v obliki mokre paste ima precejšnje prednosti. Materiali so med seboj dobro zmešani, lahko se jih nanaša enakomerno in dobro se oprimejo folije, da ne nastanejo nezaželjeni prazni prostori.
Toda mokro pasto morajo pred nadaljnim postopkom posušiti. Ne le, da je to zelo zamudno, gre za izredno drag postopek, ki ima povrhu vsega še velik ogljični izpust. Več kot tretjino porabljene energije za izdelavo litij-ionske celice se porabi samo za sušenje, večino pridobljene energije za ta postopek pa se ustvari s fosilnimi gorivi. Z nanašanjem suhega materiala na kovinsko folijo se odstrani potreba po njegovem sušenju.
Zmanjša se predvsem poraba električne energije
Tudi ta tehnološki napredek seveda ni brez izzivov. V prvi vrsti je potrebno poskrbeti, da je mešanica dodobra premešana pred nanosom. Med nanosom je težje poskrbeti za enakomeren nanos in prašna mešanica se mora dobro oprijeti kovinske folije. Pri Volkswagnu pravijo, da so uspešno rešili vse težave. Zaradi tega bodo lahko zmanjšali porabo energije za 30 odstotkov ter zmanjšali ogljični izpust gigatovarn za 15 odstotkov.
Opisani inovativen proizvodni proces naj bi po napovedih prvič uporabili leta 2026 ali 2027.
Avtomobilizem.com (Vir: TechCrunch. Foto: Volkswagen.)
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen