Zgodba se je začela pisati leta 1967, ko je Alfa v Monzi na salonu športnih vozil prvič pokazala model 33 Stradale. Kasneje istega leta so na avtomobilskem salonu v Torin še uradno predstavili model, ki je cestna različica dirkalnika s sredinsko postavljenim motorjem Tipo 33.
Kljub dirkaškim koreninam je bila 33 Stradale zamišljena kot prestižni superšportnik. Za zunanjo obliko je poskrbel Franco Scaglione, ki je že takrat veljal za enega izmed najbolj nadarjenih italijanskih oblikovalcev. Na začetku kariere je delal za Bertone, kasneje pa je deloval kot samostojni oblikovalec. Žal je imel težave s produktivnostjo, njegovi kolegi so bistveno hitreje lahko iz nič narisali avto, toda splačalo se je čakati. Vsak njegov model je postal mojstrovina – tako tudi 33 Stradale, ki velja za enega najlepših avtomobilov na svetu.
Alfa 33 Stradale je bila prvi avtomobil na svetu z metuljčastimi vrati ”Dihedral”, kot jih imajo sedaj Ferrari Enzo, Mercedes Mclaren SLR, Saleene S7 in podobni.
Od dirkalnega modela si je, za takratni čas nekoliko presenetljivo, 33 Stradale sposodila cevno strukturo. Sestavljena je iz treh po premeru večjih cevi, ki so med seboj zvarjene in tvorijo obliko črke H. Prečno postavljena cev je bila nameščena med potniško kabino in motorjem. Na zadku so vzdolžne cevi nagnili navznoter in zavarovali motor ter menjalnik. Na koncu strukture sta dve konvencionalno postavljeni cevi povezali črko H.
Cestni model je vseeno pridobil nekaj sprememb. Medosna razdalja je zrasla za 100 milimetrov in nekaj sestavnih delov cevne strukture je bilo, zaradi večje togosti, namesto aluminija izdelanih iz jekla. V sredini je sedel malenkost šibkejši dvolitrski osemvaljnik. To je bil Alfin prvi osemvaljnik in je bil v celoti izdelan iz aluminija. Suhi karter je pomagal dvema odmičnima gredema v glavi motorja, ki sta aktivirali dva ventila na cilindru. Sistem za vbrizg goriva je priskrbelo podjetje Spica. Proizvedel je 270 ”konj”, vendar je bila moč pri cestni različici na račun vzdržljivosti zmanjšana na 230 ”konjev”. Motor je sodeloval s 6-stopenjskim sinhronim menjalnikom Colotti. Za zaviranje je skrbel Girling, pri legendarnem podjetju Campagnolo pa so izdelali prelepa aluminijasta platišča.
Kljub polno funkcionalni potniški kabini in težji cevni strukturi se je kazalec na tehtnici ustavil na vsega 700 kilogramih. Zaradi močnega motorja in nizke mase je dosegel najvišjo hitrost 260 km/h.
Proizvodnja je stekla še istega leta, toda že takoj so pri italijanskem proizvajalcu naleteli na oviro: 33 Stradale je pestila visoka cena, zato je bilo kupcev izredno malo. Tako kot dirkalni program, tudi cestni model ni bil na listi prioritet.
Vse modele so izdelali ročno in niti dva nista povsem enaka. Prva serija je imela dvojne prednje žaromete, nameščene pod pokrov, ki so jih kasneje zamenjali enojni žarometi. Tudi stranska zračnika spredaj in zadaj sta bila dodana kasneje, saj so ugotovili, da je potrebno dodatno hlajenje zavor.
Po zbranih informacijah sta vsaj dva sodelovala v dirkah, na enem pa so preizkusno uporabili celo dele iz magnezija. Žal je premajhno povpraševanje terjalo svoj davek in po vsega 18 izdelanih primerkih se je leta 1969 proizvodnja končala.
Kar nekaj jih je ostalo neprodanih, zato so jih pet dali v uporabo Bertoneju in Pininfarini. Bertone je kasneje izdelal salonski avtomobil Carabo, ki je slonel na modelu Tipo 33 in je bil predstavljen leta 1968 na avtomobilskem salonu v Torinu. S tem se je začel nov videz avtomobilov, ki so svoj navdih iskali ravno pri tem salonskem primerku.
Naslednje leto je Giorgietto Giugiaro predstavil koncept Iguana, pri Pininfarini pa so prav tako ustvarili dva koncepta, ki sta slonela na 33 Stradale. Peti in zadnji model je predstavil Bertone in ga poimenoval Navajo. Vseh pet unikatnih primerkov obstaja še danes in so del Alfinega muzeja.
Alfa Romeo 33 Stradale je pred skoraj petimi desetletji veljala za totalen neuspeh, danes pa je izredno cenjena tako med ljubitelji znamke kot tudi pri ljubiteljih starih avtomobilov. Velja za enega izmed najlepših avtomobilov na svetu ter je s svojo dirkalno zasnovo in močnim motorjem eden najsvetlejših biserov v Alfini zgodovini.
Avtomobilizem.com (Vir: Alfa Romeo, Wikipedia, Ultimatecarpage. Foto: Alfa Romeo, Boldride, Sotheby’s.)
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen