Proizvodnjo je prekinila druga svetovna vojna
Začetki segajo v leto 1934, ko je Adolf Hitler v Berlinu naznanil prihod ljudskega avtomobila, ki ne bo ekskluzivni privilegij bogatašev, temveč bo cenovno dostopen širši množici. Prof. Dr. h.c. Ferdinand Porsche je bil v tistem času idealen mož za projekt. Deloval je kot samostojni inženir v Stuttgartu in že leta 1912 zgradil svoj prvi motor z nasproti stoječimi bati (bokser motor).
Po odobritvi projekta je projekt Hrošč naletel na prve ovire. Hitler je Porscheju pred izdelavo ljudskega avtomobila določil ime in ostale parametre, kot so končna hitrost, število sedežev in največja povprečna poraba. Voditelju Nemčije ni smel ugovarjati niti tako prepoznaven oblikovalec, zato so leta 1936 izdelali prve tri prototipe in Hitler je nemudoma pričel z iskanjem primerne lokacije za izgradnjo nove tovarne. Prostor so našli v bližini gradu v Wolfsburgu, kjer je nekoč bival Earl Von Schulenberg. Leta 1938 so položili temeljni kamen za tovarno, ki je kasneje postala največji avtomobilski obrat na svetu.
Hrošč je bil sprva poimenovan KDF Wagen (Kraft Durch Freude Wagen). Ni potrebno poudarjati, da se je Porsche boril za uporabo drugega imena, a osebni izbiri Hitlerja ni mogel nasprotovati. Leta 1938 se je KDF Wagen v serijski obliki prvič pojavil v Berlinu ter v trenutku s svojo naprednostjo in revolucionarnostjo zasenčil tekmece. Septembra leta 1939 se je pričela druga svetovna vojna, zato so proizvodnjo modela preusmerili v vojne namene. KDF Wagen je prestal najtežji avtomobilski test, saj je moral preživeti v vseh okoljih in v vseh razmerah. Odrezal se je več kot odlično, zlahka se je zoperstavil afriški vročini kot tudi ledeno mrzli sovjetski zimi. V tem času so izdelali še nekaj drugih vojaških modelov. Kübelwagen in Schwimmwagen sta postala sinonim za vzdržljivost in vsestranskost.
Vojna se je naposled končala leta 1945 in kljub ogromnemu uničenju okoli je bila poškodovana le približno tretjine tovarne. Ivan Hirst, angleški major, je v njej videl potencial in naposled ni ukazal njenega uničenja. Britanski nadzorniki področja so pomagali tovarni na lastne noge, v njej pa so po novem izdelovali vozila za uradnike in uslužbence. Če že ima tovarna izredno kapaciteto in možnost velikih serij, bi jo bilo pravzaprav velika škoda zapreti, zato so jo raje izkoristili za izdelavo grdih, a poceni vozil. Leta 1947 se je Hrošč prvič pojavil v prodaji, a šlo je za nekaj sto vozil. Po nekaj letih uporabe so jo leta 1948 predali nazaj Nemcem, vajeti je prevzel Heinz Nordhoff.
Iz preživelih sestavnih delov so sprva izdelali majhno serijo Hroščev, toda po prihodu Nordhoffa se je zgodil čudež in v letu 1948 so izdelali že 19.000 enot. Do leta 1949 je ta številka narasla na 46.000 in takrat verjetno prav nihče ni mogel niti slutiti, da bo že desetletje star avto postal globalna prodajna uspešnica. Prodajne številke so eksponentno rastle vse do sedemdesetih let, a legendardnega Hrošča proizvajajo še danes. Prodali so že več kot 21 milijonov enot in Volkswagen se pri tem ne misli ustaviti.
Kaj pa življenje Ferdinanda Porscheja?
Porsche je končal v zaporu v Franciji, kjer ga je Pierre Peugeot obtožil vojnih zločinov. Kot navajajo določeni viri, naj bi Porsche nekoč pomagal Peugeotu ter preprečil, da bi ga aretiral Gestapo. Leta 1947 so ga oprostili krivde, toda v Nemčijo se je lahko vrnil šele leta 1949. Ob prihodu domov so bile ceste polne Hroščev. Umrl je 30. januarja 1951 in ni dočakal polnega razcveta njegovega najpomembnejšega produkta. V naslednjih letih so pri Volkswagnu pričeli z izvozom in Hrošč je osvojil srca ljudi po celem svetu. Omrežil je celo Američane, kjer je postal takojšnja uspešnica.
Spremembe v času
Leta 1953 so pričeli z izdelavo v Braziliji pod vodstvom novoustanovljenega podjetja Volkswagen of Brasil in v ZDA pod vodstvom Volkswagen of America. Leta 1964 so izdelali še eno vejo, Volkswagen de Mexico, ter leta 1966 odprli nov obrat v Južni Afriki.
Leta 1955 so izdelali milijontnega Hrošča ter ga simbolno obarvali v zlato, mu namenili posebno oblazinjenje in na kromirane dele namestili majhne steklene bisere. Prodaja je neumorno rastla, leta 1963 so v Italiji prodali 42.000 enot, v ZDA pa so kupci morali čakati na svoj primerek do 5 mesecev.
Leta 1967 so pri Volkswagnu poskrbeli za veliko prenovo. Spremenili so žaromete, odbijače, povečali zadnje žaromete in spremenili električni sistem iz 6 na 12 voltov. Na začetku sedemdesetih let so predstavili dodatni različici 1302 in 1302/S. Poleg sprememnjenega videza so izboljšali mehaniko in vzmetenje. Leta 1973 je nastala še malenkostno prenovljena različica 1303.
Volkswagen je bil pri izdelavi Hrošča vedno korak pred ostalimi, saj so leta 1955 predstavili vodoodporno sončno streho iz PVC-ja, leta 1957 na Hrošča namestili pnevmatike brez zračnic in leta 1949 namesto nitro barve pričeli uporabljati akrilno barvo. Zaradi visokih standardov pri izdelavi so leta 1954 ukinili utekanje novih vozil.
Leta 1974 so zaradi slabše prodaje preselili proizvodnjo Hrošča v Emden ter v Wolfsburgu pričeli izdelovati Golfa. Leta 1978 so popolnoma prenehali z evropsko proizvodnjo in zgodba v Evropi se je uradno zaključila. A le za nekaj časa, saj je Volkswagen kmalu pričel z izdelavo modernega Hrošča, kot ga poznamo danes.
Avtomobilizem.com (Vir: Volkswagen, Caranddriver, magliolinoweb. Foto: Volkswagen, Urška Radolović.)
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen