Fordova zgodnja prototipa dveh takšnih tehnologij – pomoči pri prometnih zastojih in napredne različice aktivne pomoči pri parkiranju – sta zasnovana tako, da sta v interakciji z okolico vozila, zmanjšujeta obremenitev za voznika in pomagata zmanjševati prometne zgostitve.
“Razvoj teh tehnologij je del prvega koraka na poti do bolje povezane prihodnosti,” pravi Paul Mascarenas, vodja Fordovega tehničnega oddelka in podpredsednik za raziskave in inovacije. “Tako bomo prihranili čas, ohranili naravne vire, zmanjšali emisije in izboljšali varnost.”
Ford razvija tehnologije po vsem svetu, vključno s svojim Fordovim centrom za raziskave in napredni inženiring v nemškem Aachnu. Fordova vizija je povzeta v “Tehnološkem načrtu”, ki ga je letos predstavil izvršni predsednik družbe Ford Motor Company Bill Ford. Vizija predstavlja poglede podjetja na promet do leta 2025 in pozneje, in spregovori o tehnologijah, poslovnih modelih in partnerstvih, ki bodo potrebni, da bi lahko uspešno odgovorili na izzive pospešene rasti števila prebivalcev in vse večje urbanizacije
Pomoč pri zastojih
Pomoč pri zastojih je inteligentna vozna tehnologija, ki jo pri Fordu razvijajo za srednjeročno obdobje (2017 do 2025). Za ohranjanje enake hitrosti in ohranjanje enakomerne varnostne razdalje na voznem pasu z drugimi vozili uporablja tehnologijo radarja in kamere ter tako zmanjšuje obremenitev voznika in izboljšuje pretočnost prometa.
“Vozniki več kot 30 odstotkov svojega časa zapravijo v gostem prometu,” pravi Joseph Urhahne, inženir v Fordovem centru za raziskave in napredni inženiring. “Pomoč pri zastojih bi lahko prispevala k lažji vožnji v gostem prometu tako, da bi ohranjala enako hitrost s tokom prometa in bi lahko celo zmanjševala prometne zastoje. ”
Različne simulacijske raziskave so pokazale, da se je povsod tam, kjer je bilo na določeni razdalji 25 odstotkov vozil opremljenih s samodejnim sledenjem toku prometa pred vozilom, čas potovanja skrajšal za 37,5 odstotka, zastojev pa je bilo za 20 odstotkov manj.
Pomoč pri zastojih sledi prometu pred vozilom in ohranja vozni pas na območjih, kjer ni pešcev, kolesarjev ali živali in kjer so vozni pasovi jasno označeni.
Velik del tehnologije, potrebne za pomoč pri zastojih je pri aktualnih Fordovih modelih že na voljo, tako na primer v Focusu, C-MAX-u in Grand C-MAX-u. Neodvisno krmiljenje je že del Fordovega aktivnega parkiranja, ki prevzame usmerjanje vozila pri prostoročnem parkiranju, in pomoči za ohranjanje voznega pasu, ki s posegom pomaga vozniku vozilo usmeriti nazaj na vozni pas, če sistem zazna nenamerno zapuščanje vozne smeri. Pomoč za ohranjanje voznega pasu že vključuje kamero, ki je potrebna za nadzor položaja na voznem pasu.
Samodejno uravnavanje hitrosti v sistemu pomoči pri zastojih podpirata tako Fordov samodejni menjalnik kot tudi prilagodljivi tempomat; ta s pomočjo radarja pomaga ohranjati določeno razdaljo do drugih vozil v prometu.
“Ena stvar je še bolj ubijajoča kot tičati v prometnem zastoju – tičati v koloni, ki se premika po centimetrih in slediti vozilu pred seboj,” pravi Urhahne. “Pomoč pri zastojih bi lahko omilila neizogibne prometne zastoje, ki ne bi bili več tako stresni za voznike.”
Pomoč pri zastojih bi se lahko odzvala na spreminjajoče se prometne razmere pred vozilom in o vseh spremembah obvestila voznika. V pomoč pri zastojih bi bile vključene tudi funkcije za spremljanje voznikove budnosti in stalno ohranjanje njegovega stika z elementi za upravljanje vozila, celo pri aktiviranem sistemu. Obenem bi ga bilo mogoče kadarkoli izključiti.
Pravokotno parkiranje
Ford v bližnji prihodnosti načrtuje nadaljnji razvoj svoje tehnologije aktivne pomoči pri parkiranju, priljubljene funkcije, ki voznikom omogoča, da bočno parkirajo brez obračanja volana. Ford bo obstoječim manevrom za bočno parkiranje dodal še možnost pravokotnega parkiranja.
“Ideja ni le kar se da hitro parkiranje – naš cilj je čim bolj natančno, učinkovito in nezahtevno parkiranje, to pa pomeni raziskovanje novih zasnov in pristopov,” je povedal Thomas Lukaszewicz, nadzornik oddelka za raziskovanje in napredni inženiring pri Fordu Evropa.
Izboljšani sistem bo nadgradil tehnologije, ki jih je uvedla aktivna pomoč pri parkiranju. S pomočjo ultrazvočnih tipal bo odkril parkirna mesta, ki bolj kot po dolžini ustrezajo po širini, vanje pa bo nato s Fordovim elektronskim servovolanom usmeril vozilo.
Aktivno pomoč pri parkiranju aktiviramo s pritiskom na gumb na sredinski konzoli. Ko zazna ustrezno parkirno mesto, z zvočnim in vizualnim sporočilom opozori voznika, da ustavi vozilo. Nato se pokaže napotek, naj voznik prestavi v vzvratno prestavo ter pritiska na stopalki za sklopko in zavore, sistem pa prevzame upravljanje volana.
Funkcija za pravokotno parkiranje bo s pomočjo zadnjih tipal za nadzor razdalje pri parkiranju odkrivala ovire, ki jih voznik pri vožnji vzvratno v parkirno mesto morda ne vidi.
Če je premalo prostora za parkiranje v eni potezi, lahko sistem voznika pozove k pomiku vozila naprej in nazaj. Ko je vozilo popolno parkirano, se pokaže zadnje obvestilo.
“Bistveno je, da že imamo tehnologije, s katerimi lahko za Fordove uporabnike aktivno pomoč pri parkiranju dopolnimo s pravokotnim parkiranjem,” je povedal Lukaszewicz. “Sistem bo uporabnike in tudi druge uporabnike v prometu navdušil s hitrostjo in natančnostjo. Pravilno usmerjeno in skrbno poravnano vozilo nudi več prostora tudi za druge.”
“Načrt za mobilnost”
Bill Ford je februarja kot glavni govorec na konferenci 2012 Mobile World v Barceloni opisal Fordov “Načrt za mobilnost”.
Fordov izvršni predsednik in pravnuk Henryja Forda je povedal, da se podjetje odziva na napovedi, ki predvidevajo, da bi se lahko do sredine stoletja milijarda avtomobilov, ki že danes vozijo po cestah, podvojila ali povečala celo za štirikrat.
“Avto, ki je obenem zbirka premikajočih se tipal, bomo v kar največji meri izkoristili za zmanjšanje prometnih zastojev in za preprečevanje nezgod,” je povedal Ford na kongresu mobilnega sveta. “Prepričan sem, da bo veliko teh naprednih funkcij uporabljenih že v srednjeročnem obdobju, saj so prve različice po zasnovi v večini primerov tudi uspešno prestale testiranja.”
Prometni infarkti že postajajo stvarnost trgov z vse več vozili povsod po svetu. Sao Paulo slovi po podatku, da prometni zastoji redno presegajo dolžino 150 kilometrov in da vsakdanja pot v službo traja dve do tri ure. Kljub temu se prodaja avtomobilov povečuje za 7,5 odstotka letno. Na Kitajskem so v letu 2010 v kar 11 dneh zabeležili največje prometne zastoje na svetu.
Problem pa ni omejen le na države z gospodarskim razcvetom. Ocenjeni stroški izgubljenega časa zaradi zgoščenega prometa v Veliki Britaniji se bodo do leta 2025 letno povečali na približno 26 milijard evrov. V Nemčiji zahteva oskrba mesta s 300.000 prebivalci 1000 dostav s tovornjakom vsak dan.
Vir: Ford
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen