V bitki klestenja emisij CO2 so se avtomobilski proizvajalci poslužili sistemov neposrednega vbrizgavanja goriva v zgorevalno komoro in prisilnega polnjenja valjev. Posredno so s tem dvignili temperature v zgorevalni komori, z njimi pa emisije dušikovih oksidov, katerih tvorba skokovito narašča z naraščanjem temperature.
Zadnja leta je inženirjem uspelo razviti vse učinkovitejše sisteme bodisi omejevanja njihove tvorbe bodisi njihovega naknadnega zmanjševanja v izpušnem sistemu. Težava pa je, da ima naknadna redukcija NOx z vbrizgavanjem dodatka AdBlue v izpušni sistem, ki je skupen praktično vsem dizelskim agregatom normativa Euro 6, bistveno manjšo učinkovitost pri nižjih temperaturah.
Odločilen preboj na tem področju je uspel britanskim raziskovalcem z univerze Loughborough, natančneje profesorju optične diagnostike Grahamu Hargraveu in njegovemu raziskovalnemu kolegu Jonathanu Wilsonu.
ACCT ali na dolgo Ammonia Creation and Conversion Technology (tehnologija tvorbe in predelave amoniaka) je v zadnjih dveh letih dosegla takšno stopnjo zrelosti in zanesljivosti delovanja, da se je pred vrati univerze ustvarila prava mala četica podjetij, ki bi rade pridobile to tehnično rešitev zase. Njeno bistvo je, da v posebni komori v izpušnem sistemu, podobno veliki kot so tiste običajnih katalitičnih pretvornikov SCR, običajen in povsod dobavljiv dodatek AdBlue (sečnina) pretvorijo v tako imenovano tekočino ACCT . V tej tekočini sproščen amonijak potem (na podoben način kot v običajnih SCR pretvornikih) izredno učinkovito pretvori NOx v neškodljiva dušik in vodo.
Bistvena razlika je, da je učinkovitost amonijaka v tekočini ACCT praktično neobčutljiva na temperaturo pri kateri prihaja do reakcije. Raziskovalna dvojica pri tem poroča, da sta uspela doseči kar 98-odstotno učinkovitost redukcije NOx med mestno vožnjo s sistemom start&stop v uporabljenem prototipu avtomobila, osnovanem na Škodi s TDI-jem v nosu. Na drugi strani je ista Škoda pri enakih pogojih vožnje s serijskim sistemom redukcije dosegala samo še okoli 60-odstotno učinkovitost. Hargrave in Wilson pri tem poudarjata, da je njun sistem dosegel visoko učinkovitost že v prvem poskusu, brez vsakršne optimizacije delovanja. Izjava, ki dokazuje, da je odkritje resnično pomembno – nekateri poznavalci mu pripisujejo celo vsaj takšen, če ne celo večji pomen, kot ga je imel sistem vbrizgavanja preko skupnega voda.
Na univerzi se seveda tudi sami zavedajo pomembnosti raziskovalnega preboja, zato so zelo previdni, komu in pod kakšnimi pogoji bodo rešitev prodali. Nobeno presenečenje ni, da se oddelek za intelektualno lastnino na univerzi trdo pogaja z vsemi zainteresiranimi, ki so se v zadnjem času zvrstili pred njihovimi vrati. Sami pri tem dodajajo, da bi bil bolj primeren »upravičenec« do ekskluzivnih pravic za to tehniko kakšen velik dobavitelj in ne posamezen proizvajalec. V isti sapi še ocenjujejo, da je opisana rešitev razvita do stopnje, kjer bi do velikoserijske proizvodnje potrebovali okvirno dve leti.
Avtomobilizem.com (Vir: Carscoops. Foto: Univerza Loughborough.)
Mnenja uporabnikov
5 komentarjev za "Rešitev za dizel v roku dveh let?"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Vse se da samo, če je volja
Super , vsi nazaj na dizle, če verjamete seveda v pravljice….????
Zamisli se nad sabo…toliko si zaslepljen s protidizlovsko gonijo, da je vse, kar ni v skladu s tvojo agendo, kar pravljica…tako, kot si označil ta članek sam!
Vse preveč je v medijih pisanja o revolucionarnih odkritjih, ki se kasneje izkažejo za neuporabne in potiho poniknejo, zato ne verjamem več v to, če pa se izkaže , da bo res , pa zelo pozdravljam in bom navdušen nad tem odkritjem , toda šele takrat , ko bo ali če bo to v praksi delovalo.
dvomim, da so ta revolucionarna odkritja neuporabna. Prej bi verjel, da na vrata odkriteljev potrkajo bogata podjetja, ki jim ni v interesu, da revolucionarno odkritje pride na trg. Plačajo velike denarce odkriteljem, odkupijo vse pravice, ter ugasnejo odkritje.
Zato mi je pomembno, ko tale članek poudarja, kako trdo se univerza pogaja z možnimi kupci patenta, ravno zato, da ga ne bodo “ugasnili”.