Novice

Sodobne pogonske tehnologije v prometu v urbanem okolju

Smrtne žrtve v prometu niso le posledice prometnih nesreč, temveč tudi emisij zdravju škodljivih sestavin izpušnih plinov. V raziskavi Centra odličnosti nizkoogljičnih tehnologij (CONOT), ki sta jo podprli podjetji Toyota Adria in CVS Mobile, so izvedli primerjalno testiranje različnih pogonskih tehnologij v prometu v urbanem okolju in dokazali potencial sodobnih (alternativnih) pogonskih sklopov pri zmanjševanju vplivov tovrstnih težav.


Na podlagi podatkov o porabi in izpustu škodljivih emisij treh Toyotinih vozil, modela Prius +, priključnega hibrida Prius plug-in ter dizelskega modela Avensis Wagon 2.0 D-4D so na primeru tipičnega delovnega dne taksista v Ljubljani* ponazorili uporabo vozila v urbanem okolju ter zabeležili odstopanja od normiranih vrednosti. Po pregledu podatkov so zaključili, da ima po podatkih o porabi in emisiji škodljivih snovi nesporno prednost priključni hibrid in najslabši položaj klasični dizelski motor.

Po mnenju raziskovalcev bi ob tem, da se doseg dostopnih električnih avtomobilov vztrajno povečuje, glede na obseg dnevnih voženj taksijev, vozil javnih služb in tudi osebnih vozil posameznikov za lastne potrebe številni električni avtomobili, ki so že na trgu, zmogli zadovoljiti vse potrebe uporabnikov. Sploh če bi razvili omrežje hitrih polnilnih naprav, kjer se akumulatorji električnih vozil do 80 odstotkov napolnijo v 30 minutah.

Zaskrbljujoč je podatek, da se je povprečna starost avtomobilov v Sloveniji s 6,9 let v letu 2001 povečala na 8,2 let v letu 2010 ter verjetno še narašča, kar pomeni, da motorji glavnine avtomobilov po sestavi izpušnih plinov ustrezajo predpisom Evro 3, ki dopuščajo kar za desetkrat večjo vsebnost delcev PM10 v izpušnih plinih, kot to velja za avtomobil toyota avensis 2.0 D-4D, ki je bil vključen v raziskavo.

Težave z delci PM10 v Ljubljani in drugih večjih slovenskih mestih se pogosto povezujejo z neugodno geografsko lego ob dveh velikih evropskih prometnih koridorjih, viri onesnaženja pa so različni. Za Ljubljano na primer velja, da je ključni dejavnik promet, zato je ena izmed strategij, da mora postati javni potniški promet prioriteta v razvoju Slovenije. Po drugi strani se je v prejšnjem desetletju v Sloveniji prepolovilo število uporabnikov javnega potniškega prometa, v voznem parku pa se hkrati veča delež dizelskih avtomobilov.

Subvencije za priključne hibride, električne avtomobile s sistemom podaljšanega dosega in električne avtomobile po mnenju izvajalcev raziskave niso dovolj za vzpostavitev trga. Obveljalo je prepričanje, da ponudniki vozil čakajo na širitev infrastrukture, tisti, ki naj bi poskrbeli za infrastrukturo, pa na več električnih avtomobilov.

Kljub temu, da rezultati raziskave ne rešujejo težav, ki nastajajo zaradi emisije škodljivih delcev, pa odpirajo perečo tematiko ter s podatki nesporno podpirajo eno izmed usmeritev, ki lahko pripomorejo k bolj zdravemu okolju, v katerem živimo.

Ob zaključku je predstavnik podjetja Toyota Adria Jernej Bolka najavil še posebno promocijsko ceno za model Prius plug-in Luna, za katerega bo kupec, z upoštevanjem subvencije države, po novem odštel 29.300 EUR.

Besedilo: Urška Radolović. Foto: Urška Radolović, CONOT

*Podatke je zagotovilo podjetje CVS Mobile na podlagi posnetka vožnje petih taksijev v desetih dneh lanskega oktobra med katerimi so izbrali vožnjo enega izmed taksijev med sedmo uro zjutraj in četrto popoldne 23. oktobra 2012. Taksist je v devetih urah prevozil približno 90 kilometrov, z največ dvema do tremi prevozi na uro ter z nekaj daljšimi postanki.

Mnenja uporabnikov

Napiši prvo mnenje!


 
Chanov kotiček: Verbalni asasini
Avtoplin že na 60 Petrolovih bencinskih servisih

Več vsebin

Testi

Toyota Yaris Hybrid 1.5 VVT-i Sport – Politično korekten

Novice

Sodobne pogonske tehnologije v prometu v urbanem okolju