Trg raste, delež pada
Tako luksuzni proizvajalci, kot sta Aston Martin in Porsche, kot tudi dostopnejši Volkswagen, Nissan in Honda na kitajskem trgu beležijo padec prodaje. Lanske številke sicer na prvi pogled dajejo drugačen signal, saj so lani trgovci s 5,5-odstotno rastjo prodaje zabeležili končni rezultat 22,9 milijona prodanih enot. A je v našem primeru seveda pomembno, kdo je ta prirast ustvaril.

Delež kitajskih proizvajalcev avtomobilov na lokalnem trgu že nekaj časa raste; lani so se po podatkih Kitajskega združenja osebnih vozil (CPCA) povzpeli na 60,5 %, medtem ko so imeli leta 2021 na trgu še 41-odstotni del pogače. Tudi letos pričakujejo poznavalci podobno situacijo, kar so že potrdile januarske številke z 61,1-odstotnim deležem kitajskih znamk. Kevin Clark, izvršni direktor podjetja Aptiv, ki je globalni dobavitelj avtomobilskih tehnologij, je stanje komentiral na podlagi stanja njihovih naročil: “Znaki kažejo, da bodo globalni, multinacionalni, tradicionalni proizvajalci originalne opreme še naprej izgubljali relativno pomemben delež.”
In kdo izgublja? Po državi izvora so nemški proizvajalci lani dosegli 17-odstotni tržni delež na račun 9 % manjše prodaje, japonski proizvajalci so s 15-odstotnim padcem prodaje osvojili 13,7-odstotni delež, ameriški proizvajalci pa so obstali pri 6,1-odstotnem deležu trga po 18-odstotnem padcu prodaje.
Nešteto izzivov

Trend krčenja je najprej prizadel znamke, ki poslujejo v dostopnejših cenovnih segmentih, že nekaj časa pa posledice sprememb čutijo tudi premijske in luksuzne znamke. Te sicer upajo, da gre za ciklični pojav in se bodo rezultati že kmalu popravili, zato neprestano prilagajajo svojo ponudbo okusu, željam in potrebam petičnih kupcev. Za vse pa velja, da morajo prilagoditi svoje poslovanje v državi. Tako smo bili v preteklih mesecih priča številnim napovedim o odpuščanju in zapiranju proizvodnih obratov, slabše pa je tudi vzdušje med pooblaščenimi trgovci. Dodatne izzive prinaša razcvet trga rabljenih vozil.

Poslovanje na kitajskem trgu ni za šibke. Na eni strani je lokalna konkurenca s svojo agilnostjo, racionalnim poslovanjem in prepoznavanjem potreb precej pred globalnimi igralci, ki morajo za nastop na Kitajskem dodobra spremeniti svoj pristop. K temu lahko dodamo še neizprosno cenovno vojno z visokimi popusti, zaradi katerih sicer trpijo vsi, a jo bodo preživeli zgolj najbolj pripravljeni (pa še to s kakšno reorganizacijo ali združitvijo). Evropske, ameriške in japonske znamke so v zaostanku tudi s ponudbo modelov z elektrificiranimi pogonskimi sklopi, saj so pogonski sklopi s t.i. novimi energijami (baterijsko-električna vozila, priključni-hibridi, vozila s podaljševalnikom dosega…) dosegli kar 47 % celotne prodaje novih avtomobilov. Svoje pa bodo dodale še zaostrene homologacijske zahteve, ki naj bi že prihodnje leto znižale dovoljene mejne porabe za vozila s termičnim motorjem, pa tudi omejile energijsko porabo baterijsko-električnih vozil.
Ena od strategij na seznamu tradicionalnih globalnih igralcev je sklepanje lokalnih partnerstev in prilagajanje poslovnih procesov, kar v primeru lokalne proizvodnje omogoča tudi stroškovne prihranke. S tovrstnim pristopom so hkrati manj občutljivi na pretrese in negotovosti, ki sledijo merjenju moči v zaostrenih trgovinskih vojnah med EU, Ameriko in Kitajsko.
Avtomobilizem.com (Vir: Autocar. Foto: BYD, Geely, China Auto.)
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen