Na cestiščih je vse več voznikov, ki opravijo vse več voženj, zaradi česar je promet gostejši. Posledično je zaznati več nestrpnosti in zmanjšanje občutka za drugega.
Na spletni strani je AMZS izvedla raziskavo, v kateri ugotavlja, da večina voznikov opaža povečanje nestrpnosti, vendar jo pripisujejo le drugim voznikom, pri sebi pa je ne zaznajo.
Na Facebook strani so pripravili nagradno igro v kateri pozivajo uporabnike, naj sporočijo, kaj konkretno bi spremenili pri kulturi vožnje in kaj jih moti pri drugih voznikih in jim na ta način omogočili izražanje svojih čustev. Odzivi akcije so nad pričakovanji. Ena od zanimivosti, ki sovpada tudi z rezultati vzporedno izvedene ankete, je, da med prispevki skoraj praviloma ni bilo odgovorov v smislu, kako bi sami lahko prispevali k več prijaznosti, temveč so skoraj vsi sodelujoči naštevali le moteče elemente pri drugih udeležencih v prometu.
Na enak način imajo vozniki možnost svoje mnenje izraziti preko spletne strani, kjer so odzivi podobni in ravno tako nad pričakovanji.
Toplo so sprejete tudi objave pozitivnih situacij na FB straneh, s katerimi udeležence v prometu spominjajo na prijazne poteze s katerimi bodo tudi sami lahko prispevali k boljšemu počutju v prometu.
Osrednji motiv akcije predstavlja volan, pri katerem so hupo (razburjenje) nadomestili s smeškom (prijaznost).
Zbrana mnenja bodo v mesecu decembru združili in na njihovi podlagi oblikovali seznam osnovnih vrednot v prometu, s katerimi bi lahko naredili vsakdanjo udeležbo v prometu bolj prijetno.
Raziskava o kulturi vožnje na slovenskih cestah
Vozniška kultura v Sloveniji je stalna tema debat, tako na javni ravni kot na ravni različnih zaključenih družb znancev in sorodnikov. Stalnost pojavljanja vsakič znova oživljenih diskusij glede kulture vožnje v zadnjih desetletjih v Sloveniji kaže, da vozniško kulturo vidimo kot problem.
Da bi ta problem nekoliko bolje razumeli, so v okviru akcije “Čas prijaznih voznikov“ v AMZS izvedli raziskavo o obnašanju voznikov v zaznavanj u kulture vožnje na slovenskih cestah. Sodelovalo je 669 oseb, ki so prek spleta reševale vprašalnik o svojih izkušnjah v prometu.
Rezultati so pokazali, da imamo slovenski vozniki o kulturi vožnje v Sloveniji precej slabo mnenje, vendar po drugi strani o samih sebi ravno nasprotno, se pravi zelo pozitivno.
Sodelujoči menijo, da je slovenski voznik v povprečju nestrpen, kultura vožnje v Sloveniji pa neprijazna. Večina voznikov npr. meni, da so slovenski vozniki na splošno nestrpni (to misli 74 %), na slovenskih cestah pa je manj prijaznosti kot v tujini (to misli 81 % voznikov).
Po drugi strani 80 % voznikov same sebe prišteva med strpne voznike.
Zdi se, da na cesti kar pogostokrat doživljamo neprijetne dogodke; kar 85 % voznikov je npr. izjavilo, da se jim je v zadnjem tednu vsaj enkrat zgodilo, da je voznik pred njimi vozil – po njihovem mnenju – “prepočasi“, 83 % voznikov pa, da so vsaj enkrat v zadnjem tednu komentirali “neumno“ vedenje drugega voznika. Tretjini (36 %) je zaradi vožnje nekdo jezno žmigal z lučmi.
Rezultati posredno kažejo, da ni samo obnašanje drugih voznikov krivo za neprijetne dogodke, temveč tudi naša naravnanost in dejstvo, da negativne dogodke očitno opazimo hitreje kot pozitivne. Večina voznikov (77 %) npr. poroča, da jih je v zadnjem tednu vsaj enkrat kakšen voznik spravil v jezo, po drugi strani pa je zgolj manjšina opazila pozitivne dogodke na cesti, npr. da jim je v zadnjem tednu kakšen voznik naredil kaj tako prijaznega, da so to opazili (38 %) ali pa so bili priča dogodku, ki jih je spravil v dobro voljo (33 %).
To našo naravnanost, da pri drugih voznikih hitreje opazimo negativne stvari, prikazujejo tudi rezultati v tabeli v galeriji. V njej so našteti različni dogodki (npr. izsilil prednost; zasedel parkirni prostor, na katerega sem čakal jaz; pospeševal, med tem, ko sem ga prehiteval) , ki se nam lahko pripetijo v prometu – pozitivni in negativni. Pri vsakem so podani odstotki sodelujočih, ki so nam zaupali, kaj je v zadnjem tednu nekdo storil njim in kaj od tega so v zadnjem tednu sami storili komu drugemu.
Rezultati v tabeli posredno kažejo, kako vidimo druge voznike in kako vidimo same sebe. Kažejo, da negativno vedenje pogosteje opazimo pri drugih voznikih kot pri sebi; želeno vedenje, po drugi strani, hitreje opazimo pri sebi kot pri drugih.
Rezultati so pokazali, da imamo slovenski vozniki o splošni kulturi vožnje v Sloveniji precej nizko mnenje, o samih sebi pa visoko. Večina voznikov o sebi meni, da so strpni vozniki (80 %), hkrati pa večina misli, da so drugi vozniki nestrpni (74 %). To dvoje seveda ne gre skupaj: večina ne more biti hkrati strpna in nestrpna, razen če so v anketi sodelovali samo strpni vozniki, to pa je na žalost pri raziskovanju težko kontrolirati.
Rezultati raziskave kažejo, da je nestrpnost na slovenskih cestah tako velika, da nas same to moti, hkrati pa kažejo, da se sami počutimo iz tega izvzete: menimo, da k nestrpnosti na slovenskih cestah prispevajo predvsem drugi vozniki, mi sami pa ne, zato se seveda tudi ne čutimo odgovorni, da bi lahko sami še bolj prispevali k prijazni vozniški kulturi.
Spreminjanje kulture vožnje je zapleten in zelo dolgotrajen proces, pri katerem mora sodelovati kritična masa voznikov: ko se večina voznikov v določeni situaciji začne obnašati na določen način, tako vedenje za seboj potegne še ostale.
Kdo drug dan za dnem oblikuje in vzdržuje kulturo vožnje, če ne mi sami? Če je ta kultura do nas neprijazna, jo lahko samo mi tudi postopoma spremenimo.
Če bi radi na cestah več prijaznosti, moramo seveda začeti pri sebi – kot akterji v kritični masi prijaznih voznikov. Za začetek smo lahko vsaj pozorni na prijazne geste drugih voznikov. Če jih jeres toliko, kot o njih poročamo mi sami, bi moralo biti dovolj, da bi lahko našo vozniško kulturo – mi – kar takoj začeli delati bolj prijazno.
V AMZS kot pobudniki zaveze »Desetletja za večjo varnost na cestah 2011 – 2020«, pozivajo voznike, da tudi sami izpolnijo zavezo.
Če bi se vsak voznik zavezal, da bo vozil strpno, upošteval omejitve hitrosti, da ne bo vozil pod vplivom alkohola, da ne bo uporabljal telefona med vožnjo, bi zanesljivo zmanjšali število nesreč na slovenskih cestah. Zato želijo, da bi se vsi vozniki zavedali te odgovornosti.
Začnite pri sebi – s potrditvijo zaveze z vašim imenom in priimkom na naslovu http://vvv2012.si/zaveza.html boste aktivno podprli aktivnosti AMZS za večjo prometno varnost in bolj prijazno udeležbo v prometu.
Vir: AMZS
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen