Javnost ga je označila kot elegantnega in razburljivega, k čimer je precej pripomogla značilna oblika. 760-ica je postala model, ki je dejansko rešil podjetje Volvo Car Corporation in začrtal njegov razvoj v današnjo moderno korporacijo.
Ob izdelavi prvih načrtov za novi model v letu 1975, sta avtomobilska industrija in predvsem Volvo preživljala izjemno težavno obdobje. Prva naftna kriza se je ravnokar končala, Volvo pa se je spopadal z vse večjimi težavami glede kakovosti izdelave novega modela 240. Tudi ekonomski položaj podjetja ni bil nič kaj rožnat. Izdelava vozil v tovarni Torslanda je bila draga, celo predraga, in izvoz ni več prinašal dobička.
Čeprav je seriji 200 kmalu sledila dopolnitev v obliki manjših modelov iz nizozemske podružnice Volvo Car BV, je Volvo nujno potreboval novo dobro prodajano vozilo za prihajajoče desetletje. Ta avtomobil je moral biti zasnovan in izdelan z namenom izpolniti vse večje potrebe po varčnosti, manjših emisijah in varnosti. Obenem pa je moralo podjetje ugotoviti tudi, kaj si bodo vozniki želeli v naslednjih desetih letih.
Inovativen odziv na to vprašanje
Model 760 je bil zasnovan v obdobju, ko so se spremembe dogajale skoraj vsakodnevno, dodatno pa so se znotraj podjetja kresala številna različna mnenja glede novega vozila. Takrat še ni bilo interneta s katerim bi se dalo enostavno pokukati naokoli in Volvo je uporabil najboljše orodje na voljo – zelo temeljito analizo svoje okolice. Temeljite raziskave in miselna fleksibilnost sta ekipo razvijalcev popeljala na pravo pot, kjer pa skorajda ni bilo prostora za napake.
Več avtomobila ob manjši teži
Sprejeta je bila odločitev, da naj razvoj novega modela temelji na zanesljivosti, varčnosti, dolgotrajnosti, enostavnem servisiranju, nizki stopnji hrupa, oblikovanju in zmogljivostih – v tem vrstnem redu. Razvojna skupina se je dodatno odločila za pogon na zadnja kolesa, 10 cm daljšo medosno razdaljo, malce manjšo dolžino a obenem enako širino ter 100 kg nižjo težo kot pri modelu 240. Zavoljo varčevanja je bila večina tehničnih elementov (z majhnimi spremembami) prenesena iz vozil serije 200. To je med drugim veljalo za prenos moči, vzmetenje in številne ostale sistemske rešitve. A zunanjost vozila je morala biti izdelana popolnoma na novo.
Projekt z interno oznako P31 je bil deležen številnih sprememb. Tako so bile tehnične specifikacije dokončno določene šele približno istočasno z zakoličenjem končne oblike, kar je pri vozilih prav tako težavno in pomembno kot uporaba ustreznih tehničnih elementov.
Model naj bi bil po načrtih predstavljen leta 1980, a je bila takrat predstavitev potisnjena v leto 1981.
Škatlasta oblika postane koncept
Na izbiro so bili številne oblike, mnoge izmed njih plod dela oblikovalcev izven podjetja. Večina le-teh si je zamislila limuzino, a Volvov vodja oblikovanja Jan Wilsgaard se je bolj nagibal h kombilimuzini. Finančni oddelek se je po drugi strani zavzemal za obliko z ravnimi in ploščatimi površinami in ravnimi stiki, še najbolje 90-stopinjskimi, s čimer bi se čim bolj znižali stroški proizvodnje.
Na koncu, ko se je bitka bila med favoritoma oddelka za trženje in oddelka za načrtovanje, je včasih zelo skrivnostni Wilsgaard iz rokava potegnil še ne videni predlog. To je bila njegova lastna ideja, ki je na drugačen način združevala zahtevane značilnosti: vozilo s podaljšanim zadnjim delom v obliki karavana, ravnimi linijami in ostro odsekanim zadkom. Ta odsekani zadek je ostal prisoten tudi v končnih razgovorih o obliki, a je bil na koncu spremenjen v limuzinsko obliko s skorajda navpičnim zadnjim steklom in škatlastim koncem. Ravne stranice so avtomobilu pridale občutek prostornosti in udobja in mu predvsem vdihnile resnični karakter.
Kmalu se je izkazalo, da je bila odločitev prava. V poplavi oblastih in drsljivih »posodic za milo« ostalih proizvajalcev je bila Volvova škatlasta oblika takojšnji hit in je kmalu postala njegov zaščitni znak. V tem obdobju tehtanja med različnimi oblikovnimi rešitvami so se kot izredno pomembne izkazale t.i. produktne klinike, ki jih je Volvo prvič uporabil za ta model. Tam so bile zabeležene reakcije posameznikov na novo vozilo, pri čemer niso bile razkrite nobene podrobnosti, kot sta znamka itd. Reakcije sicer niso bile povsod pozitivne, a v ZDA, ki jih je Volvo smatral kot osrednji trg za 760-ico, so bili odzivi izjemno pozitivni in ljudje so model sprejeli za svojega.
Na razvojni proces (in posledično tudi na sam projekt) sta v veliki meri vplivala nova zakonodaja in pogonski program. V oddelku za načrtovanje so še zmeraj prevladovale risalne table, a vse bolj so se uveljavljali računalniki, ki so omogočali uporabo naprednih računskih modelov, predvsem na področju varnosti. Projekt je tedaj vstopil v svojo sklepno fazo in je bil v začetku leta 1978 šaljivo preimenovan v 1155, oziroma pet do dvanajstih. Potrebno je bilo pohiteti.
Vozilo VCC – okusna pokušina
A še preden so 70. postala 80. se je dogodilo veliko stvari. Spomladi 1978 je bil pripravljen prvi vozni prototip in kmalu zatem je bila izdelana kopica dodatnih testnih vozil in časovno potratno ter temeljito testiranje na terenu se je lahko pričelo. Testna vozila so po treh kontinentih v najbolj mrzlih in vročih podnebjih na voljo skupaj prevozila 3,200,000 kilometrov, in dodobra preverila delovanje vseh sestavnih delov.
Leta 1979 je avtomobilski oddelek AB Volvo postal lastno podjetje – Volvo Car Corporation – s Håkanom Frisingerjem kot prvim izvršnim direktorjem. Leta 1980 je bilo prikazano zanimivo konceptno vozilo, ki je kar precej namigovalo na to, kar bo predstavljeno leto kasneje. Konceptno vozilo Volvo (Volvo Concept Car – VCC) je bilo posodobljena različica Willsgaardovega »odsekanega zadka«, resnične inspiracije za model 760. Čeprav je bil njegov zadek krajši kot je bil zadek proizvodnega modela 760, sta si bila zadka skorajda identična.
VCC je danes na ogled v Volvovem muzeju in njegove začetnice obenem pomenijo tudi začetnice podjetja Volvo Car Corporation. Če se osredotočimo na tehnično plat, je bil VCC opremljen z zadnjim vzmetenjem z nenehnim sledenjem (constant-track), ki je bilo vgrajeno tudi v proizvodni model 760, in zmogljivim turbodizelskim motorjem, ki je prikazal velikanski prihodnji potencial motorja s stisnjenim zrakom.
Zadovoljstvo ob vožnji in zdrava pamet
Načrtovana predstavitev modela 760 na avtomobilskem salonu leta 1981 v Frankfurtu je bila zopet prestavljena in vozilo je luč sveta dokončno zagledalo februarja 1982, ko so lahko opazovalci občudovali elegantni model popolnoma nove in nekonvencionalne oblike, ki je bilo prijetno in udobno za vožnjo in ki je bilo na voljo s tremi različnimi motorji: štirivaljnim turbo motorjem, bencinskim agregatom V6, ki mu je bila prostornina povečana na 2,8 litra, in Volkswagnovim šestvaljnim D24 turbodizelskim motorjem, izdelanim po Volvovih specifikacijah. Model s tem motorjem je postal takrat najhitreje pospešujoče vozilo iz mirovanja z dizelskim motorjem na svetu.
Na Švedskem je bila cena za novi 760 GLE postavljena tik pod psihološko mejo 100.000 SEK (99.800 kron) in za to vsoto je kupec dobil izjemno dobro opremljeno vozilo: Motor V6 s samodejnim menjalnikom, klimatsko napravo, sončno streho in servo volan. Izvrstne prodajne številke na Švedskem in drugod po svetu tako niso bile nikakršno presenečenje. V značilni Volvovi maniri je bil najprej predstavljen največji model, ki mu je kasneje sledila serija 740 v različicah s štirimi in petimi vrati.
Volvo 760 je pomenil prelomnico za podjetje Volvo Car Corporation, tako na področju izdelkov kot finančno in postavil temelje za nadaljnji obstoj podjetja. Brez 760-ice ne bi bilo 850-ice, brez 850-ice ne bi bilo modela S80 itn. A Volvo je tvegal veliko, saj je projekt stal ogromnih 3,5 milijarde SEK. Volvo je s 760-ico in njegovimi prihodnjimi različicami želel ohraniti raven prodaje do konca 80-ih let in v zgodnja 90., kar so modeli tudi dosegli. Šele leta 1998 je bila zaključena proizvodnja Volva V90, zadnjega modela podjetja, ki je imelo korenine v tehnologijah s katerimi je bila opremljena 760-ica.
V celoti je bilo izdelanih 221.309 vozil serije 760 (1.230.704 skupaj s serijo 740), preden ga je jeseni 1990 nadomestila bolj sodobna 960-ica. A do takrat model 760 ni le prinašal dobička ampak je tudi skoraj celo desetletje pomagal pri projekciji prestiža podjetja Volvo Car Corporation.
Vir: Volvo
Mnenja uporabnikov
2 komentarjev za "Volvo 760 – model, ki je rešil podjetje Volvo Car Corporation – praznuje 30 let"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Meni bo to vedno ikona klasičnega avta.
Eden izmed najlepših, pa čeprav tako zelo hudičevo škatlastih avtomobilov na svetu. Pa še lep spomin na mladost.