Takeshi Uchiyamada, med drugim znan tudi kot “oče Priusa”, je v pogovoru za Automotive News napovedal, da bo globalna prodaja hibridnih avtomobilov s sedanjih 13-14 % kmalu dosegla 20 %.
Petina vseh prodanih avtomobilov je delež, ki je bil povsem nedojemljiv, ko je Uchiyamada leta 1993 prevzel vodenje male skupine Projekt G21 znotraj Toyote. Naloga skupine je bila ustvariti vozilo 21. stoletja. Takratni predlog ekipe: doseči enainpolkrat boljšo porabo kot katerikoli obstoječi model. Upravi Toyote pa to ni zadoščalo, saj so jim povedali, da niso dovolj ambiciozni ter zahtevali dvakratno zmanjšanje porabe.
Enaindvajset let in več kot 6 milijonov Toyotinih in Lexusovih hibridov kasneje Uchiyamada seveda ve, da so z ekipo uspešno opravili svoje poslanstvo.
Pri razvoju prvega hibrida ni šlo brez zapletov in neprespanih noči. Toyota je razkrila zgodnjo verzijo bencinskega hibridnega pogona na salonu v Tokiu leta 1995. Ekipo je sicer spodbudil pozitiven odziv na raziskovalni projekt, a je bil Uchiyamada precej na trnih, saj je bil edini obstoječi kompletni prototip skoraj tri tedne izven njihovega laboratorija. Po zaključku salona pa je sledila prava nočna mora, ker avtomobila niso mogli več spraviti v pogon. Po 49 dneh v novembru in decembru, jim je končno uspelo, a je avto prevozil le 500 metrov. Ekipa je seveda rešila težavo, danes pa je na trgu že tretja razvojna generacija modela Prius.
Medtem ko so hibridni avtomobili med ključnimi igralci na japonskem in ameriškem trgu, v Evropi še vedno zavzemajo nišni tržni položaj. Po podatkih JATO Dynamics je sicer skupna prodaja bencinskih, dizelskih in priključnih hibridov v lanskem letu zrasla za kar 40 % na 214.237 enot, a ta številka še vedno predstavlja manj kot 2 % tržni delež. Primerjalno je lanska prodaja Toyotinega Priusa v Združenih državah dosegla številko 234.228 enot. Razlog za slabši tržni položaj v Evropi je predvsem v dejstvu, da lahko pri nas razpoložljivi dizelski agregati dosežejo podobno ali celo boljšo porabo ob nižji vstopni ceni avtomobila.
Uchiyamada je v svoji napovedi dovolj drzen, da iz vizionarskih 20 % deleža hibridnih vozil v globalni prodaji izključuje prodajo priključnih hibridov, ki je trenutno v centru pozornosti razvoja tudi pri drugem največjem svetovnem proizvajalcu, skupini Volkswagen. Izvršni direktor skupine Martin Winterkorn je v lanskem intervjuju za Automobilwoche celo izjavil, da ima priključni hibrid po njegovem mnenju največji potencial med alternativnimi pogoni.
Kljub temu, da Uchiyamada ni želel napovedati ločenega deleža prodaje priključnih hibridov, budno spremljajo delovanje konkurence na tem področju. Dejavnik, ki po njegovem mnenju zavira širjenje priključnih hibridov, je njihova cena zaradi začetnih nizkih količin. Dobavitelji opreme, specifične za priključne hibride, za boljše cene potrebujejo večje količine. To vključuje tudi baterije, ki morajo biti večje in bolj zmogljive kot tiste, ki jih uporabljajo v tradicionalnih hibridih. Med 25 hibridnimi modeli, ki jih na trgu ponujata Toyota in Lexus, je le eden priključni hibrid.
Avtomobilizem.com (Vir: Automotive News. Foto: Toyota)
Mnenja uporabnikov
1 komentar za "Vsak peti avto bo hibrid"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Razlog za manjšo prodajo v Sloveniji je to, da je trošarina na bencin 0,51416 € na dizel pa zgolj 0,37507 €. V resnici je bencin brez dajatev 5% cenejši od dizla, na bencinski črpalki pa 10% dražji. Podobna politika je v drugih EU državah z Nemčijo na čelu izjemi sta samo Švica in VB.