Velika zgodba o preprostih stvareh

To, da se pred odhodom na takšen velik avtomobilski dogodek dodobra pripravim, ni nobena skrivnost. V kovček poleg obveznega laptopa in fotoaparata vržem še najboljše tekaške nogavice in razmeroma udobno, a še vedno dokaj uglajeno majico. Seveda brez dobrih športnih copatov ne gre. Napačna obutev pomeni trpljenje, ki pri že tako napornih dnevih postane nevzdržno.

Morda so bili športni copati iz podobnih razlogov letos rdeča nit tudi pri obutvi prikupnih mladenk, a k sreči še ostajajo proizvajalci, zvesti tradiciji – spoznajte boginjo v črnem. Maseratijeva mladenka je številnim obiskovalcem dvignila pulz, priznam, tudi meni. Le poglejte jo, lepotico …

Dvigalo je majhno, a deluje …

… nas je nasmejal receptor v hotelu, ki je za spremembo govoril odlično angleščino. Saj vem, tako zelo predvidljivo. Sem pač firbec in sem se moral nujno, ampak res nujno, stlačiti v dvigalo, komaj dovolj široko za eno osebo, ki je bilo povrh vsega še brez vhodnih vrat. Ker zdaj pišem o tem, sem očitno preživel, šel celo dvakrat na obisk tretjega nadstropja in bil vseeno vesel, da je bilo do moje sobe le 36 stopnic.

Sliši se kot zgodba iz žajfnice, ampak iz majhnega dvigala sem stopil v še manjšo hotelsko sobo. Prisežem, da je domača kopalnica tako velika, kot je bila moja hotelska soba. Prehodil sem jo v štirih korakih, s postelje lahko skočil direktno v kopalnico ali pa kar na hodnik.

24.417 korakov

Ponavadi na salonih delamo cel dan, še nekaj noči prej in še par kasneje. Zato ni časa, da bi se turistično selil iz avta v avto, v njih posedal in se fotografiral. Novitet je več, kot jih lahko naštejem na pamet; ko v enačbo dodaš nepregledno množico obiskovalcev in kar lepo število mojstrov z metri, ni časa za posedanje. Če sem lansko leto v Frankfurtu sedel le v Meganu in Astri, tokrat seznam ni bistveno daljši. Iz čiste radovednosti sem preveril ali pri novem i-Cockpitu 2 vidim na merilnike, potipal trdo plastiko na vrhu armaturne plošče Citroëna C3 in sedel za volan (med zbiratelji) najbolj zaželenega Ferrarija.

Če sem pri prvih dveh lahko izbiral celo barvo oblazinjenja in stopnjo opreme, je pri Ferrariju to malce težje. Pred zaprtim razstavnim prostorom stoji varnostnik, ki te po meni nejasnem principu spusti notri – ali pač ne. Lansko leto me je nemško govoreči mojster gladko zavrnil, letos pa sem bil strogemu čuvaju očitno dovolj všeč, da sem lahko potipal najbolj vroč aluminij na svetu. Še celo sedel sem lahko notri. Božič je letos prišel septembra. Naj še Jackpot oktobra, ampak Aperte si še vedno ne bom mogel kupiti. Vseh 499 primerkov, ki bodo izdelani, je že vnaprej prodanih.

Kdo ima najdaljšega?

Namesto pregrešno dragih superšportnikov so tokrat v Parizu domišljijo burili reli dirkalniki. Sprva me je z največjim spojlerjem oziroma usmerjevalnikom zraka očaral Citroën C3 WRC. Vmes me je zasvojil Hondin, ki je izdelan iz ogljikovih vlaken. Na koncu pa popolnoma sezul Toyotin. Ob pogledu na dirkalni Yaris WRC in njegov šank ostaneš brez besed. Mislim, da bi nanj lahko naložil dva platoja piva in še bi ostalo nekaj prostora za kakšen radler. Še celo pošastni 3008 DKR se skrije pred malo raketo, v njegovo senco pa bi zlahka postavil še konceptni Hyundai RN30 ali i20 WRC.

Med stvarmi, ki so mi pošteno odprle usta, spada še trojni izpuh na Hondi Civic Type-R. Ta zverina iz ogljikovih vlaken, poličk in razširjenih blatnikov se je že zdaj zapisala med nesmrtne. Na dobri poti v hram slavnih je tudi Renault Clio R.S. 16. Vidite na fotografiji tisto majhno srebrno stvar med sedeži? Jap, ročni menjalnik.

Če se je Clio R.S. s prestola najboljšega majhnega športnika s prihodom samodejnega menjalnika EDC v trenutku spustil na zadnje mesto, je to prava pot nazaj na vrh – skupaj s prisilno polnjenim bencinskim agregatom z 201 kilovatom moči, ki so si ga sposodili pri modelu Megane RS275 Trophy, karoserijo, širšo za 60 milimetrov, ter aluminijastimi 19-palčnimi platišči so obeti dobri. Za češnjo na vrhu torte so vgradili še enostopenjsko nastavljive blažilnike iz Megana R.S. 275 Trophy-R, prav tako pa so si sposodili ogromne 350-milimetrske sprednje zavorne kolute. Za konec je R3T daroval še zadnjo os in povečal togost za 50 odstotkov. Urška, se že javljam za test! 🙂

Se vidimo marca

Ker se vsak dan enkrat konča, je to seveda ob pivu. Dobronameren nasvet: vzemite pivo na Volkswagnovem razstavnem prostoru, La Parisienne pa pustite raje Francozom. Spotoma si oglejte še fascinanten koncept Maybach Vision 6. Fotografije mu delajo krivico, v živo je vsaj 77-krat bolj impozanten in mogočen. Zasenči vse, a ostale novince rešuje to, da gre za koncept, ki ne bo nikoli ugledal luči sveta v produkcijski različici.

Aja, pa še to: Robert Lešnik je car. Pogovor z njim objavimo kmalu, obljubim, zanimiv bo.

Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.