O ionu smo že večkrat pisali, med drugim tudi v okviru meseca električnega avtomobila na Avtomobilizmu.com. Zato bomo tokrat le obnovili že osvojeno znanje, predvsem pa strnili občutke ob stiku z malim električnim avtomobilčkom.
Srce ionovega pogona je elektromotor, ki razvije 47 kilovatov moči (66 KM)med 3.500 in 8.000 vrtljaji na minuto, vseh 180 njutonmetrov največjega navora pa je na voljo od 0 do 2.000 vrtljajev na minuto. Motor je nameščen sredinsko in poganja zadnji kolesi.
Moč črpa iz 88-celične litij-ionske baterije s kapaciteto 16 kWh. To mu omogoča, da pospeši od 0 do 100 kilometrov na uro v 15,9 sekunde in doseže največjo hitrost 130 kilometrov na uro. V idealnih razmerah lahko z enim polnjenjem baterije prevozimo do 150 kilometrov, ob normalni uporabi, torej z vklopljeno klimatsko napravo, gretjem in drugimi porabniki električne energije pa njegov doseg znaša približno 75 kilometrov.
Bistven podatek je, da ga lahko polnimo kar doma prek navadne 220-voltne vtičnice. Tako polnjenje traja šest ur, možno pa je tudi hitro polnjenje na hitrih ponilnih postajah, pri katerem lahko baterija doseže 80 odstotkov svoje kapacitete že v 30 minutah.
Toliko na hitro v teoriji, kaj pa v praksi?
Za ionovim volanom se zdi vse bolj ali manj enako kot pri drugih namanjših mestnih avtomobilih. Razlika se kaže le v instrumentni plošči. Namesto merilnika vrtljajev ima namreč merilnik porabe energije, ki pri zmerni vožnji kaže celo, kako se energija regenerira (označeno z modro barvo), nato najbolj optimalno območje (označeno z zeleno barvo) ter območje, v katerem porabimo največ energije (označeno z rdečo barvo). Poleg tega imamo še digitalni merilnik hitrosti in digitalni prikaz energije, ki je še na voljo.
Ionova prava narava pa se pokaže šele ko želimo speljati. Ob obratu ključa se namreč ne zgodi nič. No, vsaj tako se zdi. V resnici pa nas zvočni signal in zelen napis »ready« opozorita na to, da je avto pripravljen. Izbirno ročico prestavimo v »D« in se odpeljemo v popolni tišini. Morebiti slišimo le zvok pnevmatik ki se kotalijo po bolj ali manj umaznanem asfaltu.
Ena od bolj navdušujočih lastnosti elektromotorjev je takojšnja razpoložljivost največjega navora. Zato ob odločnem pristisku na plin avto da takoj vse od sebe in hipoma potegne. Zelo učinkovito in zanimivo, a če sem povsem iskren, tudi ničkaj vznemirljivo. Vsaka mestna vožnja pa tudi ne more biti vznemirljiva. Ne?
Na nek način je vznemirljivo to, da stane vožnja z ionom le 1,5 evra na 100 kilometrov
A v praksi se pojavlja še nekaj vprašanj. Na primer glede polnilne infrastrukture, ki je v Sloveniji še zelo omejena. Imamo sicer že 23 polnilnic, ki so razporejene skoraj v vseh večjih mestih, a v resnici se lahko zatakne tudi pri navidezno zelo enostavnem polnjenju prek domače vtičnice. Vemo namreč, da žal nimamo vsi na voljo opremljenih garaž, temveč moramo parkirati ne prenatrpanih parkiriščih, ki so od naših vtičnic oddaljena tudi več nadstropij.
Še bolj se zaplete pri hitrih polnilnikih z napetostjo 380 voltov, ki bi si jih morali zasebni uporabniki načrtno omisliti, žal ne brez stroškov.
Velika težava, ki pesti električne avtomobile, je tudi končna cena za uporabnika. Le-ti so še vedno zelo dragi, predvsem zaradi stroškov razvoja ter cen akumulatorjev, ki imajo ključno vlogo pri končni ceni avtomobila.
Tako je sicer bogato premljeni ion, čigar edini nivo opreme med drugim vključuje šest varnostnih blazin, sistem za nadzor stabilnosti ESP, klimatsko napravo, avtoradio s CD in MP3 predvajalnikom, modrozobo napravo za prostoročno telefoniranje, potovalni računalnik in platišča iz lahke litine, v Sloveniji na prodaj za 35.460 evrov. Omeniti velja, da bo država fizičnim osebam ob nakupu električnega vozila od leta 2012 v obliki subvencije primaknila 5.000 evrov, medtem ko ostaja to vprašanje glede pravnih oseb še vedno odprto.
Ob naštetih dejavnikih ter zaradi omejenih proizvodnih kapacitet, so prodajni plani za slovenski trg razumlijvo skromni. Če ne štejemo vozil, za katera se bodo morda odločila podjetja, naj bi v letošnjem letu prodali sedem ionov, v naslednjem letu 15, leta 2013 pa naj bi jih na slovenske ceste zapeljalo najmanj 30.
besedilo: Borut Fakin, foto: Borut Fakin
Mnenja uporabnikov
11 komentarjev za "Peugeot ion – slovenska predstavitev"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
zanimivo, po mojem mnenju mora avtomobilska industrija z razvojem pač nekje začeti in počasi se izdelki potem približajo tudi nam-ljudstvu
smešno se mi edino zdi da so začeli pri malčkih, verjetno zaradi stroškov
imam pa še eno vprašanje, lahko baterijam s tako imenovanim hitrim polnjenjem kaj škodujemo ob vsakodnevni uporabi?
Sicer zelo dobrodošla zadeva, avtomobil na električni pogon, a zelo draga zaveda. Opremljenost je sicer nadstandardna za avtomobile te velikosti vsaj v tem konkretnem primeru, a je 30000 € vštevajoč subvencijo še vedno veliko. A nekje se začne…
Ma ne razumem zakaj mora imeti 6 zračnih blazin in en kup navlake? Mp3 si kupiš enga za 30€ in si zmagal, za take mlinčke je dosti 2 airbaga in osnovni zici ne pa ko v lux klasi bemu ja ! Po vzoru Tata NANO bi moral bit narejen in za max 15000€!
joooj kakašn jajc… zakaj ne morjo enkrt narest normaln avto na elektriko… recmo taka fora k golf pa to da lohka kej not tut spravš ne pa sam svojo rit.. :S pa cena ajoojjooj
@kljukec: mislim, da je bilo tisto za nek drug avto (fluence?)
Jaz sem vsekakor vesel, da prihajajo čisto električni avti v Slovenijo.