Je in ni Capri
Ford je v paleto po skoraj štirih desetletjih vrnil modelno ime Capri. V prvi izdaji je bil to atraktiven kupe linije fastback, ki so ga pri Fordu za evropske trge izdelovali v obdobju od 1969 do 1984. In danes? Lahko bi rekli, da je tudi idejni naslednik z baterijsko-električnim pogonom atraktiven in ima kupejevsko strešno linijo, z izjemo nekaj prepoznavnih skupnih elementov oblikovanja pa si modela skoraj ne bi mogla biti bolj različna.
Nekaj je k temu prispevala evolucija, ki je poskrbela, da so vsi avtomobili konkretno prerasli svoje predhodnike. Če smo realni, lahko k temu dodamo še dejstvo, da današnji novi avtomobili skoraj morajo imeti nekaj lastnosti športnih terencev, da niso takoj diskvalificirani z nakupnih seznamov. Ter nenazadnje, da smo v obdobju pospešene elektrifikacije pogonskih sklopov, kar na žalost pomeni, da pod pokrovom številnih modelov ne bomo nikoli več našli trilitrskih šestvaljnikov, kaj šele petlitrskih osemvaljnikov, kakršne so v Južni Afriki v eni od znanih predelav vgradili v omejeno serijo petstotih primerkov Capri Perana.
Ker je električni Capri opazno daljši in nekoliko nižji od Explorerja, deluje na prvi pogled še bolj stabilno in posledično samozavestno. Hkrati pa je z 92 litri dodatne prostornine prtljažnika primernejši za vse, ki v avtomobilu nikoli nimajo preveč prostora. Kogar zanima še nekaj praktičnih lastnosti: s štirikolesnim pogonom lahko vleče do 1.200 kg (z zadnjim do 1.000 kg), navpična obremenitev kljuke znaša do 75 kg, dinamična obremenitev strehe pa do 75 kg.
Capri v številkah – dolžina: 4.634 mm, širina: 2.063 mm, višina: 1.626 mm, medosna razdalja: 2.767 mm, prostornina prtljažnika: 562 litrov
Notranjost kot v električnem Explorerju
Glede na enako tehnično zasnovo in medosno razdaljo je seveda povsem pričakovano, da so pri proizvajalcu Capriju namenili enako zasnovo potniškega prostora kot Explorerju – tak pristop so ubrali tudi pri konkurenčnem Volkswagnu, ko so snovali sorodna modela ID.4 in ID.5. S to odločitvijo ni nič narobe tudi zato, ker je kabina, ki smo jo v Explorerju že dodobra preizkusili, z izjemo nekaj podrobnosti zelo dobro zasnovana. Prostora na zadnji klopi je povsem dovolj, saj je na prvi daljši vožnji v sosednji Italiji Gašper že zadnjič ugotavljal, da so centimetri radodarno odmerjeni tako v kolenskem delu kot tudi nad glavo. Spredaj so uporabili enako rešitev drsečega pokončno nameščenega zaslona Sync Move, za katerim je skrivni predal za dragocenejše predmete, ki ni viden ali dostopen, ko je vozilo zaklenjeno.
Da na tem mestu ne bi naštevali številnih opremskih postavk, ki so že vključene v osnovno ali Premium različico, se tega raje lotimo drugače: na seznamu doplačil so poleg kovinske barve in platišč praktično le le še fiksna panoramska streha, električno izvlečna vlečna kljuka, toplotna črpalka, ergonomska prednja sedeža in paket nadstandardnih vozniških pomagal (projicirni zaslon, aktivna pomoč za parkiranje, 360-stopinjska kamera, sistem za usmerjanje v sredino voznega pasu s pomočjo pri menjavi voznega pasu ter prostoročno električno pomična prtljažna vrata za osnovni Capri).
Tri pogonske različice
V osnovi je Capri zadaj gnan, osnovna izvedenka ima vgrajeno baterijo 52 kWh in elektromotor z močjo 125 kW (170 KM); najvišja hitrost je v tem primeru omejena na 160 km/h, kombinirani doseg po WLTP pa znaša v najboljšem primeru 399 km. Za daljši doseg z enim polnjenjem je kupcem na voljo izvedenka z baterijo 77 kWh, ki ima tudi močnejši elektromotor z 210 kW (286 KM) moči, najzahtevnejšim kupcem pa je namenjena vsekolesno gnana različica z dvema elektromotorjema moči 250 kW (340 KM) ter baterijo 79 kWh. Slednja se sicer med trojico ne more pohvaliti z najdaljšim dosegom, je pa zato najboljša v pospeševanju (5,3 skunde iz mirovanja do 100 km/h) in hitrosti polnjenja z enosmernim tokom (do 185 kW).
O cenah se je po prvi vožnji že razgovoril naš Gašper, zato tukaj navajam le vstopno ceno brez popustov in Borzenove subvencije – 39.807 evrov – ter dodajam posodobljeni aktualni cenik z vsemi podrobnostmi.
Besedilo in foto: Urška Mihelič Radolović.
Mnenja uporabnikov
3 komentarjev za "Samozavestnejši brat"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Kot jaz pojmujem oziroma sem nekdaj pojmoval Caprija, bi mu bila bližje Mazda Mx5 kot pa tale visoki “športni” polterenec, katerih je vsepovsod obilo. Škoda imidža. Upam, da nekoč to popravijo.
Enako je z modelom Puma. Vedno več znamk dela tako. Nimajo več kaj pokazat in se šlepajo na račun slavnih imen.
Razlog za uporabo obstoječega imena niso samo šlepanje na račun slavnih imen (čeprav tudi to pride prav) ampak predvsem ekonomski. Registracija blagovne znamke stane, sploh za toliko trgov in toliko segmentov po Nicejski klasifikaciji. Potem je tu še vzdrževanje blagovne znamke, saj pravice na vsakih nekaj let potečejo in je potrebno podaljšati. Seveda pa ne bo nobena pametna blagovna znamka šla in prepustila, da bo neka druga avtomobilska blagovna znamka lahko uporabila npr. ime Capri ali Transporter ali katerokoli ime. Zato imaš na trgu kar nekaj sporov na to temo. Ford je npr. sprožil spor s Ferrarijem zaradi oznake F150 (Ferrari je to uporabil za ime dirkalnika F1 v eni sezoni). Ful zanimiva tema, mogoče bi lahko na avtomobilizem.com kdaj kakšen članek na to temo pripravili – ideja za Gašperja 🙂