Še danes Škodin Superb z letnico 1936 osupne s svojo velikostjo in številnimi podrobnostmi. Ta 5,5 metrov dolga limuzina je na ceste prvič zapeljala marca leta 1935, le nekaj mesecev po tem, ko je Škoda javnosti prvič pokazala svoj nov model. Izbira imena je bila sprejeta hitro in precej zgovorno nakazuje, komu je bila namenjena nova limuzina. Ime Superb prihaja iz latinske besede superbus, kar med drugim pomeni ponosen, odličen, izjemen, pa tudi prevzeten. In Superb je to vsekakor lahko bil.
Odgovor na Tatrin osemvaljni Type 77
V prvem letu ga je poganjal 2,5-litrski šestvaljni motor s 55 “konji” (41 kilovatov), a je Tatra, največji konkurent Škode, predstavil
model Type 77, prvi serijsko proizvajani osemvaljni model, kjer je bila v ospredju aerodinamična komponenta. Škoda je v odgovor povečala prostornino obstoječemu šestvaljniku na 2,7 litra in nekoliko povečala moč motorja. Sredi leta 1936 so kupcem ponudili še nekoliko večji šestvaljni motor s tremi litri prostornine in 65 “konji” (47,8 kilovatov).
Prvi primerki so na cesti dosegali najvišjo hitrost 100 kilometrov na uro, srebrni iz leta 1936 z večjim šestvaljnim motorjem, v katerem sem sedel tudi jaz, pa je bil zmožen peljati vse do hitrosti 120 kilometrov na uro. Ob masi 1.680 kilogramov je porabil okoli 16 litrov goriva na 100 prevoženih kilometrov.
Okoli Karlovyh Varov nas je v njem tokrat, kot prave pomembneže, vozil strokovnjak iz Škodinega muzeja, in meni je kraljevsko mesto na zadnjih sedežih za spremembo kar ustrezalo. Zaradi 3,3 metra dolgega medosja in pospravljenih dodatnih sedežev v dno, sem lahko nemoteno užival v vsem udobju, ki ga je ponujal zgodovinski Superb. Moje noge so bile med vožnjo povsem iztegnjene in so počivale na namenskih poličkah. Na vsaki strani je bil obvezen pripomoček tistega časa, kromiran pepelnik. Ob njem pa še veliko kromiranih dodatkov, lesenih okrasnih letev in steklen del, ki je jasno ločil voznikov prostor od potniškega.
S steklom ločena voznikov in potniški prostor
Po eni strani sem bil še vesel, da se sedel povsem zadaj. Vezna stena je bila namreč izdelana iz lesa, pred njo, tik pod 
vetrobranskim steklom, pa je postavljen rezervoar za gorivo – v primeru nesreče zelo neprimeren položaj. Za tehnično zasnovo je sicer poskrbel Vladimir Matouš, ki je bil glavni inženir v podjetju ASAP. Pri Škodi so se želeli izogniti uporabi letvaste šasije, ki ni nudila zadostne togosti za uporabo pri velikih predsedniških limuzinah. Nastala je nova zasnova šasije z osrednjo cevjo, preko katere se je navor prenašal na zadnji kolesni par, in vsestranskim neodvisnim vzmetenjem na vseh štirih kolesih. Pri sprednjih kolesih so namestili po eno listnato vzmet, na zadnjih pa dve listnati vzmeti. Uporabili so še hidravlične bobnaste zavore in mehansko ročno zavoro.
Lastnik srebrnega Superba s kodno oznako Type 913 je bil inženir, ki je deloval znotraj podjetja, Otakar Podhájsky. Po drugi svetovni vojni je ta Superb služil kot taksi. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa ga je kupil in restavriral Škodin muzej. Druga restavracija modela je potekala med leti 2012 in 2020. Skupno je bilo izdelanih 350 vozil te posebne serije. Je pa Škodi z modelom Superb uspel načrt: pred letom 1934 je bil njihov delež na češkoslovaškem trgu 19-odstoten, leta 1939, ko je na ceste zapeljala že peta posodobljena različica Superba pa se je ta delež dvignil na 39 odstotkov.
Besedilo: Gašper Pirman, Fotografije: Gašper Pirman, Škoda.
Mnenja uporabnikov
1 komentar za "90 let Škodinega Superba: vidi se, zakaj so ga oboževali plemiči"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Sem ob tem prispevku podoživel dve moji potovanji z osebnim avtom na Češko v zadnjih dveh letih. Predlani v Pragi in Mladi Boleslav (škodin muzej) ter lansko leto v Karlovyh Varyh. Izjemno zanimivo za doživetje. Tako dežela sama kot tudi muzej. Cenim to, da se pri Škodi zavedajo lastne izjemne tradicije in da ne pozabljajo nanjo. Tisti napredek, takrat, v norih tridesetih letih jim je bil namreč, tudi zaradi zavisti Nemcev, na silo odvzet. In občutek je, da pri Škodi še vedno ogromno zaleta črpajo prav iz tistih časov.
Pa, če še izpostavim, ker imam občutek, da mnogo Slovencev ta kraj manj pozna – Karlovy Vary so me res pozitivno presenetili in jih bi priporočil za obiskat. Je kar precej veliko mesto (sam sem pričakoval nekaj manjšega), izjemno urejeno, ter ima precej prestižen del mesta z vilami. Vse skupaj pa deluje elitno, …kraljevsko!