Ideja za enodnevni izlet ? Vsekakor. Še posebej, če ste ljubitelj zavitih cest in razgledov ter uživate v pobiranju ovinkov. Ford Capri se mi je zdel popoln partner za takšen izlet, še posebej, ker ima vožnja z baterijsko-električnim športnim avtomobilom vse do najvišje ležeče hitre polnilnice v Evropi poseben čar. Pa še tehnični podatek za začetek – s Caprijem bi iz Ljubljane do prelaza Grossglockner in nazaj prišel celo brez polnjenja na vrhu.
Dandanes niti ni več nobena posebnost, da tudi lastniki baterijsko-električnih avtomobilov na dnevni ravni prevozijo večje število kilomerov. Samo poglejte okoli sebe, ko se vozite po slovenskih avtocestah. Na njih je v poletnih mesecih mogoče videti širok nabor električnih modelov z registrskimi oznakami precej oddaljenih držav, ki čez Slovenijo potujejo proti morju. Od Ljubljane je Grossglockner oddaljen vsega 240 kilometrov. Relacija, ki v eno smer vzame približno tri ure in je zato še kako primerna za dnevni izlet ali pa kot vmesna točki popotovanja med alpskimi dolinami in vrhovi.
500 kilometrov brez težav
V zadnjih letih se je ponudba baterijsko-električnih modelov znatno razširila. Hkrati se izboljšujejo zmogljivosti baterijskih paketov, ki so vgrajeni vanje. Pri Capriju so na voljo tri baterijske različice, v kombinaciji s pogonom na zadnji kolesni par pa se izbira zoži na dva baterijska paketa z uporabno zmogljivostjo 52 ali 77 kilovatni ur. Rdeči s fotografij je imel vgrajeno zmogljivejšo, ki po WLTP v najboljšem primeru omogoča vse do 600 kilometrov dosega z enim polnjenjem. Vemo, da normni cikel WLTP pri beleženju dosegov ne vključuje avtocestne vožnje. Na poti do enega najvišjih asfaltiranih cestnih prelazov v Evropi pa je potrebno prevoziti kar nekaj avtocestnih kilometrov. Povrh vsega se cesta v smeri proti Avstriji nenehno dviguje, kar ima vpliv na končno porabo. Vseeno je okoli 500 prevoženih kilometrov povsem dosegljiva številka, celo z upoštevanjem avtocestnih hitrosti med 100 in 130 kilometri na uro. V grobem bi lahko prišli do vrha prelaza in domov brez vmesnega polnjenja, še posebej, ker se pri spustu baterija z regeneracijo zavorne energije precej napolni. A naš cilj je bil tokrat le eden: obisk najvišje ležeče hitre polnilnice v Evropi.
Pot nas je je vodila od Ljubljane, preko mejnega prehoda Karavanke, mimo Beljaka in na izvoz za Špital ob Dravi. Od tam smo nadaljevali po prelepi dolini do izhodišča vzpona. Cesta se resneje prične vzpenjati v idilični vasici Heiligenblut. Pred vzponom do turističnega centra na prelazu se je poraba ustavila pri 17 kilovatnih urah na sto kilometrov, potovalni računalnik pa je zapisal, da bi lahko z baterijo prevozili še 300 kilometrov.
Za obisk prelaza je potrebno plačati cestnino. Cena za dnevni obisk je 45 evrov, za baterijsko-električne avtomobile pa je z 38 evri nekoliko nižja. Za hibridno gnane modele popusta pri cestnini ni. Großglockner Hochalpenstraße je odprta od začetka maja do novembra. Do 31. maja je zadnji vstop mimo vstopne postaje do 19.15. Od konca maja do konca avgusta je vstop možen do 20.15 in od septembra do zaprtja samo do 18.45.
Cenejše hitro polnjenje kot v Sloveniji
V senci 3.798 metrov visokega Velikega kleka (Grossglockner) leži eden največjih evropskih ledenikov, Pastirica (Pasterze), ki je na nekaterih delih debel več kot 160 metrov. Ob koncu ledenika je postavljeno turistično središče z restavracijo, muzejem in velikim parkiriščem za obiskovalce. Ob robu parkirišča pa so nameščene štiri polnilnice AC (do 11 kW) in hitra polnilnica DC z dvema priključkoma in največjo močjo polnjenja do 120 kilovatov. Ko smo parkirali Caprija pred hitro polnilnico, je bila baterija napolnjenja na 36 odstotkov, doseg je znašal 139 kilometrov, povprečna poraba energije pa se je po vzponu ustavila pri 20,1 kilovatnih urah. Sledilo je polnjenje na 2.369 metrih.
V 30 minutah se je baterija napolnila za dodatnih 39 kilovatnih ur, najvišja moč polnjenja pa je dosegla 100 kilovatov. Plačilo je potekalo preko aplikacije, saj neposredno s kreditno kartico žal ni šlo. Na moje presenečenje pa je bila cena za pridobljeno kilovatno uro precej ugodna, z 0,59 evra za kilovatno uro pravzaprav cenejša kot na veliki večini hitrih polnilnic v Sloveniji. Obenem je energija za polnjenje baterijsko-električnih avtomobilov na Grossglockenerju v celoti pridobljena s pomočjo sonca in moči vode. Za 39 kilovatnih ur je bilo potrebno plačati 24 evrov, baterije se je napolnila na 84 odstotkov in Capri bi z njeno energijo lahko prevozil do 358 kilometrov.
Brez ustavljanja enostavno ne gre
Od Heiligenbluta naprej se šele pričnejo bohotiti dih jemajoči razgledi na okolišče vršace, ki se jih je v nekaterih primerih držala še snežna obleka. Z bližnjih vzpetin se je na vsakih nekaj prevoženih kilometrov odprl pogled na različno velike slapove. Za popoln vtis pa poskrbi praktično popolna asfaltirana cesta, ki se vije po brežini.
Cesta na Veliki klek je v celoti dolga 48 kilometrov. Na njeni razdalji je točno 36 ovinkov, najvišja točka prelaza pa je na prelazu Hochtor, ki leži na nadmorski višini 2.504 metrov. Najvišja točka, do katere se je mogoče pripeljati, je pravzaprav še višje: Edelweissspitze leži na 2.571 metrih, do tam pa vodi le ožja oskrbovalna cesta. Od tam se odpre razgled na več kot 30 aplskih vrhov, višjih od 3.000 metrov. Med njimi izstopa Grossglockner, najvišja gora Avstrije. Hkrati je cesta mimo Grossglocknerja edina cesta, ki prečka štiri vegetacijske pasove.
Blagodejni učinek spuščanja
Po polnjenju in kratkem postanku se je pričel spust, ki je imel izrazito blagodejen učinek na povprečno porabo in napolnjenost baterije. Do ravnice v dolini se je baterija napolnila za 7 odstotkov, doseg se je dvignil na 466 kilometrov in povprečna poraba je padla na 16,3 kilovatnih ur. Ko se je odstotek baterije izenačil s tistim ob zaključku polnjenja, smo lahko izračunali, da smo samo s spustom dodatno pridobili 75 kilometrov dosega.
Ker se je potem cesta do Ljubljane nenehno spuščala se je to poznalo na skupnih številkah. Po prevoženih 470 kilometrih se je v Ljubljani poraba ustavila pri 14,5 kilovatnih urah, napolnjenost baterije je bila na 57 odstotkih in doseg je znašal 306 kilometrov. Še en zanimiv podatek za konec – od polnilnice na visokem prelazu do Ljubljane je bila poraba po 238 prevoženih kilometrih vsega 9,1 kilovatne ure.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen