Clio je pravi ljubljenec evropskih in tudi slovenskih src. Slovenski prodajni kralj pa ni priljubljena izbira le zaradi umeščenosti v pravi razred, uporabnosti in atraktivnosti, temveč tudi zaradi pogonske raznolikosti. Poleg klasičnega bencinskega je presenetljivo še vedno na voljo tudi z dizelskim pogonom, kot alternativa pa na sezname kupcev vse pogosteje vstopa hibridni pogon. V smislu porabe ne eden ne drugi pogon ni v prednosti, mirna in neslišna električna vožnja, še posebej v mestnih središčih, kjer se odstotek vožnje v električnem načinu lahko dvigne vse do 80 odstotkov, pa je očitna in najpomembnejša prednost hibridnega v primerjavi z dizelskim pogonom.
Znanje, prevzeto iz Formule 1
Renault z veseljem pokuka k dirkalnikom Formule 1 in najboljše inženirje znotraj ekipe Alpine sem ter tja poprosi za nasvet. Tako je nastal eden najbolj zanimivih, vsekakor pa tudi precej drugačnih samopolnilnih hibridnih pogonov, kjer ključno vlogo igra varčnost pogonske celote. V osnovi jo sestavljajo 1,6-litrski bencinski štirivaljnik v kombinaciji z dvema elektromotorjema. Večji, primarni elektromotor je nameščen v vrsti z osjo menjalnika in glavne gredi motorja. Manjši elektromotor služi v prvi vrsti kot zaganjač, prevzema pa tudi vlogo generatorja, ki z rekuperacijo polni 230-voltno baterijo z zmogljivostjo malenkost več kot 1 kilovatno uro.
Zakaj se odločiti za hibrida ob številnih drugih pogonskih opcijah, ki so na voljo na trgu? “Tisti, ki bo avto uporabljal v mestni in primestni vožnji, še posebej v primeru druge generacije hibridnega pogona, bo imel občutno znižano porabo goriva. Nov menjalnik z dodatno prestavo, ohišje menjalnika, nova programska oprema, seveda še nov bencinski motor, vse to nadgrajuje obstoječo tehnologijo in posledica je še bolj varčna vožnja,” je prednosti hibridnega pogona opisal Gregor Rom, tehnični inštruktor pri GA Adriatic Slovenija, zastopniku za znamki Renault in Dacia.
V ospredju je čim manjša poraba
Bencinski motor deluje na principu Atkinsonovega cikla. Gre za cikel, kjer je v ospredju čim manjša poraba goriva, delno zmanjšanje moči sistema zaradi rahlo odprtega sesalnega ventila v fazi kompresijskega takta pa je manj izrazito, kot je sam prihranek goriva. Motor naj bi z aktivnim delovanjem menjalnika v čim večji možni meri deloval v območju največjega navora (3.200 vrtljajev), naj bo to pri pogonu koles ali med polnjenjem baterije.
Motorni sklop nadgrajuje samodejni menjalnik, pravi unikat vmed sebi podobnimi. Pogonski sklop hibrida nima sklopke, tako da za speljevanje naprej ali nazaj skrbi primarni elektromotor. Avtomatski menjalnik “multimode” s pomočjo elektronske pameti izbira najbolj učinkovito kombinacijo električnega ali mehanskega ali obeh vrst pogona skupaj z enim od štirih prestavnih razmerij. Dve prestavi sta namenjeni električni vožnji, štiri bencinskemu motorju, celotno delovanje pogonskega sklopa pa se uravnava s 15 kombinacijami prestavnih razmerij. Zapleteno? Ja, je. Toda v praksi je zaradi odsotnosti sklopke in jermena cenejše za vzdrževanje, delovanje pa je praktično nezaznavno in tekoče.
Nizko porabo dopolnjuje neslišna vožnja
Renault obljublja tako pri hibridu kot pri dizlu podobno porabo goriva. V Cliu se je ustavila pri 4,5 litrih oziroma 5,5 litrih na sto kilometrov, ko je bilo več kilometrov prevoženih po avtocesti. Dodana vrednost hibridnega Clia pa sta višja sistemska moč ter možnost povsem električne vožnje do hitrosti 60 kilometrov na uro. Domena, ki je ponavadi rezervirana za priključne hibride, je v manjšem obsegu povsem običajna tudi za Renaultov hibridni pogon. V električnem načinu je mogoče voziti do pet kilometrov oziroma, kot pravijo pri Renaultu, pet minut pri hitrosti 130 kilometrov na uro. Prvo trditev sem preizkusil in ne prihaja iz uradnih Renaultovih kanalov. Šlo je za preprosto, a najbolj zanesljivo metodo. Resetiranje merilnika, ko se je zagnal način EV, in pogled na merilnike, ko se je izklopil. Druge metode nisem preizkusil, a sem opazil, da hibridni Clio na avtocesti nenehno preklaplja med električnim in bencinskim pogonom ter tako varčuje z gorivom.
“Baterija v samopolnilnem hibridu je zelo majhna, eno do dve kilovatni uri, in lahka, zato ne prestavlja takšnega stroška, ki bi znatno dvignil ceno avtomobila. Je pa vseeno dovolj velika, da se jo lahko napolni z zaviranjem ali močnejšim pospeševanjem, zato je večino časa na voljo vozniku v različnih voznih okoliščinah. V mestni vožnji se mi recimo s tem hibridnim pogonom skoraj nikoli ne prižge bencinski motor. Z zaviranjem baterijo napolnim do te mere, da lahko pospešim do normalne hitrosti in šele tam se prižge motor za nekaj sto metrov, napolni baterijo in vožnja se nadaljuje na električni pogon. Ta cikel se ponavlja ves čas in vsako zaviranje polni baterijo, ki je potem osnova za nadaljevanje vožnje,” je ključne prednosti hibridnega pogona opisal Rom.
Nova generacija hibridnega pogona za Austral
Renault je za model Austral razvil drugo generacijo samopolnilnega hibrida: 1,6-litrski motor zamenjuje 1,2-litrski bencinski trivaljnik s 96 kilovati. Dva elektromotorja, od katerih eden služi kot visokonapetostni zaganjalnik in generator električne energije, osrednja litij-ionska baterija z zmogljivostjo 1,7 kilovatne ure in 7-stopenjski menjalnik (tri prestave za električni način in pet za hibridni način) brez sklopke so ključni sestavni elementi novega hibridnega pogona. Predvsem na račun zmogljivejše baterije z večjo močjo, odzivnostjo in maksimalnim navorom (prej 350, zdaj 410 njutonmetrov) je pri posodobljenem hibridu možno v mestu voziti do 80 odstotkov časa na elektriko, kar naj bi zmanjšalo porabo za 40 odstotkov v primerjavi s klasičnim bencinsko gnanim modelom.
Tako kot pri vseh polno hibridnih Renaultovih modelih, je vsak zagon avtomobila vedno v električnem načinu, torej neslišen. Ob speljevanju je na voljo večji navor, ki ga prinašata elektromotorja. Predvsem pa predstavlja hibridni pogon neposredno alternativo dizelskemu motorju, le z bistveno večjo sistemsko močjo 147 kilovatov. Kljub izdatni moči je poraba po merilnem ciklu WLTP omejena na 4,6 litra, a se bo ob običajni vožnji v realnih pogojih gibala pri 5,5 litrih, kar je povsem na nivoju dizelskega pogona. Nenazadnje pa je eden od pomembnejših dejavnikov izkušnje predvsem neslišna vožnja, ki jo prinašajo hibridni modeli.
Avtomobilizem.com (Foto: Gašper Pirman.)
Mnenja uporabnikov
11 komentarjev za "Hibrid kot resna alternativa dizelskemu pogonu"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Pa še to, da bi vzel pri renaultu tak kompleksen sistem, ko smo ravno v oddaji koda videli, da niso sposobni niti enega kangooja dci popravit… Da ne govorimo o skupinski tožbi zaradi 1.2 tce motorjev…
Ta zgodba 1.2 TCE motorjev jim ne more biti v ponos, so jo pa tudi PRjevsko narobe zastavili. Nissan je odreagiral bolj modro. Jaz sem z 1.2 motorjem po 120 kkm zadovoljen, olja ne porablja in ne crkuje. Je pa res, da vsako leto 1x očistim turbino z aditivom, sicer zadeva cuka. Ampak slednje povezujem s slabim bencinom v Sloveniji. No, dokončno oceno o 1.2 TCE bom pa dal pri 200 kkm.
Na srečo, ali pa ne, je ta 1.2 v Daciji tricilinderski.
Pa veselica pri teh zadevah je ta, da ne more to vsak mehanik rihtat, ker je potrebno posebno usposabljanje za visokonapetostne sisteme… To posiljevanje z dražjimi sistemi je res že mučno… Dolgoročno je diesel je za dolge razdalje, bencin za samo občasno dolge, elektrika pa za srednje in kratke, odvisno od domačega polnjenja.
Manjka glavni podatek, koliko je to dražje kot ne-hibridni bencinski.
Na avto.net
90 km bencin 15k
100 km diesel 18k
145 km hibrid 24k
če je res mehansko enostaven hibrid, zakaj je 9k dražji od bencinskega. S tem da 15k je prodajna cena. stroški izdelave so bolj v rangu 5000-7000
No, najprej bi morali primerjati s podobno močjo 😉
Vrjetno ene 500eur kot je bil “dizel” 🙂
Čez 10 let bo pa menjava baterije pol avta ali se več.
Če gledam Toyote (HEV) niso nič dražje od konkurence z dizli ali blagimi hibridi. No, odvisno tudi od opreme, ampak, ni hudih razlik. Baterija drži čez 300 000 km, stane cca 2500-3000 evra, pa še 10 letno jamstvo ima, ali 200 000 km. Kako je pri tem Renaultovem zapletenem in dražjem sistemu za vzdrževanje, pa ne bi vedel.
Ev clinic malo poglej ….. pa kaj si mislijo o hibridnih….
Sam sem gledal Formentorja phev 245 pa me.je vse minilo.
Ali navaden motor ali pa el. Vmesnega ne.
zato pa vzameš hibrida od Toyote, ki je 5. generacija in nimaš težav. Preverjena zadeva in 10 letno jamstvo.