Preizkus trdnosti pri 80 km/h

Tudi nadpovprečno varen avto po standardih EuroNCAP, kot je npr. renault laguna, že ob nekaj kilometrov višji hitrosti ob preizkusu trdnosti, te ne ponuja več. Šokantno spoznanje je, kako že le za 16 km/h višja hitrost tako negativno vpliva na varnost. Pri klasičnem EuroNCAP testu z največ – petimi zvezdicami ocenjena laguna, v katerem »potniki« niso utrpeli večjih poškodb, je v testu nemškega avto kluba ADAC, pri 80 km/h in trku ob trdno oviro, vozilo doseglo in ponekod preseglo svoje omejitve.

 

Potniška kabina ni ostala nedotaknjena, zmečkljiva prednja cona, ki bi morala kompenzirati dodatnih 56% več energije, kot pri klasičnem testu EuroNCAP, svoje naloge ni opravila v celoti. Kljub varnostnemu pasu, omejevalniku sile in varnostnih zračnim blazinam, ki so se aktivirale, je prsni koš voznika močno udaril ob volanski obroč. Res pa je, da ga je sila trka premaknila iz svojega položaja, bolj v notranjost kabine. Deformacije spodnjega dela armaturne plošče so vplivale tudi na občutno večje poškodbe kolen spredaj sedečih. Bolje kot vozniku, se je pri testu »godilo sovozniku«. Zračna blazina sicer ni mogla v celoti preprečiti stika glave sopotnika z armaturno ploščo, a udarec v realnosti ne bi povzročil večjih poškodb.

 

Pri preizkusu so preverjali tudi varnost otrok. Zadaj sedeči otroški testni lutki sta, zanimivo, različno reagirali na trk. Pri triletnem »otroku« so sicer zabeležili veliko večje negativne pospeške v prsnem predelu, a ti ne bi povzročili kritičnih poškodb. Mlajši, zgolj 18 mesecev star »brat«, bi ob takšnem trku utrpel občutno bolj kritične poškodbe. Velike sile, predvsem v prsnem predelu, v vratu in hrbtenici bi pri takšnem otroku povzročile hude poškodbe.

 

Test je pokazal, kako tudi pri dobro zasnovanem in pri klasičnem preizkusu trdnosti dobro pozicioniranem vozilu, elementi pasivne varnosti v nekem trenutku, t.j. pri določeni hitrosti, dosežejo svoje omejitve. Očitno je, da so sile pri višjih hitrostih toliko večje, da konstrukcija vozila in elementi pasivne varnosti ne zagotavljajo več zadostne stopnje varnosti, da potniki ne bi utrpeli težkih ali celo kritičnih poškodb.

 

Če so vozila zasnovana tako, da ne ponujajo zadostne varnosti pri vseh hitrostih, pa je danes na voljo moderna elektronika, ki lahko število nesreč zmanjša ali jih, v določenih primerih, celo povsem odpravi. Moderna elektronska pomagala v vozilu; danes uveljavljeni sistem preprečevanja blokiranja koles ABS, vedno bolj običajni sistemi aktivne stabilnosti ESP, sistem pomoči pri zaviranju, ki omogoča tudi zaviranje v sili do popolne ustavitve vozila ali pa sistem za preprečitev nenamerne menjave voznega pasu, aktivni tempomat in še nekateri, lahko odločilno prispevajo k temu, da voznik, tudi ob (rahlem) pretiravanju zvozi ovinek ali vozilu varno ustavi in do nesreče ne pride.