Bugatti je do danes dostavil le enega Chirona, toda že vse od najave in uradne predstavitve na avtomobilskem salonu v Ženevi buri duhove. Po prvih pravih testih se bo v zgodovino zapisal kot najhitrejši serijsko proizvajani model, vendar je Chiron več kot to. Svoj uspeh gradi na upokojenem Veyronu, modelu, ki je definiral Bugatti in postavil superlative v svetu pregrešno dragih športnikov. Skupaj z neverjetnim oblikovanjem in tehniko gre za enega najbolj naprednih, če ne celo najbolj napredno vozilo na svetu. Največ pozornosti je zagotovo prevzel osemlitrski bencinski agregat W16 s štirimi turbo puhali in 1.103 kilovati moči, a škoda bi bilo spregledati ostala neverjetna dejstva, ki spremenijo pogled na vraga iz Molsheima.
Štiri turbo puhala
Eden (oziroma štirje) izmed ključnih elementov pri razvoju tako absurdne moči je Chironov prisilno polnjen sistem. Tudi tukaj so namestili štiri, vendar so za 69 odstotkov večji kot pri Veyronu. Z njihovo velikostjo raste tudi vztrajnost, kar pomeni več turbo luknje. Inženirji so morali nujno izničiti to turbo luknjo, ki je pri takšnem kalibru vozila nedopustna. Razvili so dvostopenjski sistem – prvi turbini se vklopita pri 1.900 vrtljajih, izpušni plini so nato speljani neposredno v loputo, ki pri 3.800 vrtljajih vklopi še drugi dve. Od tam naprej delujejo vse štiri trubine, zato ni presenečenje, da motor proizvede 1.600 njutnmetrov navora že pri 2.000 vrtljajih.
Aktivni usmerjevalnik zraka
Ob lovljenju rekorda za najhitrejše serijsko vozilo, ki naj bi ga po zagotovilih Wolfganga Durheimerja, izvršnega predsednika Bugattija, naskakovali leta 2018, je izredno pomembna strateška uporaba aktivnih aerodinamičnih elementov. Najbolj očiten ”pomagač” je Chironov popolnoma prilagodljiv zadnji usmerjevalnik zraka. V primerjavi z Veyronom je bistveno lažji in ima nižje ravni trenja. Odvisno od hitrosti in potreb ima prednastavljene štiri glavne položaje. V vklopljenem načinu Top Speed se na najvišji točki dodatno dvigne za nekaj centimetrov in pripomore k boljši stabilnosti na avtocestah. A to ni vse, aktivni usmerjevalnik zraka se lahko nagne v poljubno smer in s tem vozniku tudi v zavojih nudi optimalno dinamiko. S premikom naprej vozniku celo pomaga pri zaviranju.
Inženirji so razkrili, da so morali testiranja izvajati na Volkswagnovi zaprti testni progi blizu Wolsfburga. Zakaj? Ker je v zračnem tunelu največja hitrost omejena na 300 km/h, testiranja pa so izvajali do hitrosti 400 km/h.
Pasivna aerodinamika
Poleg aktivnega usmerjevalnika zraka celotno zunanjo lupino krasi prefinjen in poudarjen sistem za pretok zraka. Sprednji del vozila je bil zasnovan za čim boljši in lažji pretok, vključno z masko in blatniki. Ob kolesih so zmanjšali trenje na minimalno raven in s tem preprečili turbulenco, ki bi lahko nastala pri višjih hitrostih. Obe odprtini na vsaki strani sta namenjeni hlajenju zavor.
Nekaj zelo pomembnih in namensko oblikovanih rešitev je skritih. Po tleh so nameščeni ravna plošča in zaščitne obrobe, ki pomagajo k usmerjanju zraka. Na Chirona so namestili še napreden zadnji fiksni usmerjevalnik zraka in sprednji difuzor z izboljšano geometrijo, ki pripomore k večjemu podtlaku spredaj, brez večjega trenja. Za hlajenje motorja pri polni obremenitvi je potrebno kar 60.000 litrov zraka na minuto – toliko zraka porabi človek v petih dnevih.
Glavni sestavni element: ogljikova vlakna
Ogljikova vlakna odlikujejo odlična trdnost in moč ter relativno nizka masa. Za izdelavo pregrešno dragih superšportnikov je idealen material, saj visoka cena nima prevelikega vpliva na prodajo. Monoškoljka v Chironu je izredno toga za cestno vozilo, saj ima 50.000 njutnmetrov stopnje torzijske trdnosti. Ta je po togosti enaka dirkalniku LMP1 oziroma trikrat bolj toga kot pri običajnem avtu iz jekla. Še en zanimiv podatek – če bi vzeli vsako individualno vlakno iz strukture ogljikovih vlaken in jih združili, bi ustvarili devetkratno razdaljo od Zemlje do Lune.
Brez meja
Chiron je poseben superšportnik tudi če v enačbo ne dodamo končne hitrosti. Njegovi najbližji tekmeci, Ferrari LaFerrari, Porsche 918 Spyder in McLaren P1, za dosego maksimalnih moči prisegajo na hibridni pogon, toda pri Bugattiju niso ubrali te poti ter se zanašajo na staro šolo. Z uporabo drugega ključa hitrosti doseže maksimalno hitrost 420 km/h, vendar to ni vrhunec. Bugatti lahko elektronsko odpre še zadnjo zavoro in Chiron doseže najvišjo hitrost 460 km/h. No, podiranje rekorda ne bo preprosto, saj je le nekaj mest na svetu kjer bodo lahko razvili takšno hitrost in na koncu varno zavirali. V Nemčiji ni dovolj dolge pristajalne steze, ki bi omogočala varno zaviranje.
Ekstremen avto za ekstremne kupce
Ekstremen avtomobil vselej privabi le ekstremne kupce, ki imajo za seboj zanimivo statistiko. Za začetek živijo sanje vsakega navdušenca nad avtomobili, v povprečju si namreč lastijo 42 avtomobilov. ”Številni imajo 10 Ferrarijev, vse McLarne in vse vrste superšportnikov. Bugatti je mnogokrat češnja na vrhu te kolekcije,” je dejal Achim Anscheidt, vodja zunanjega oblikovanja pri Bugattiju.
S takim številom avtomobilov je na posameznem avtomobilu težko pridelati kilometre. Na letni ravni vsak Bugatti prevozi v povprečju le 2.575 kilometrov. Po desetletju obstoja ima Veyron z največ prevoženimi kilometri na števcu 39.900 kilometrov, obstaja še Bugattijeva testna mula z 89.900 prevoženimi kilometri.
Še en zabaven podatek: dodatno imajo pregrešno bogati lastniki v svoji garaži poleg avtomobilov v povprečju še 1,7 aviona in 1,4 jahte.
Stvari, ki jih niso znali narediti
Kljub temu, da je Chiron mojstrovina na štirih kolesih, so pri Bugattiju želeli narediti še nekaj stvari, a jih preprosto niso mogli. ”Sprva smo želeli imeti nevidne kljuke in digitalna vzvratna ogledala. To so stvari, ki jih nismo mogli uresničiti zaradi zakonskih omejitev. Ko smo se pred leti vozili z modelom XL1, smo se zavedli, da v dežju digitalna ogledala nimajo standarda, ki je potreben za Bugatti. Legalizacija bi bila potem še druga stvar,” je dejal Anscheidt.
To niso navadni žarometi LED
Eden izmed najbolj prepoznavnih oblikovalskih elementov pri Chironu so edinstveni prednji žarometi. Kot je dejal Sasha Sepilov, so se že leta 2011 ali 2012 odločili, da bodo žarometi dodaten element, ki bo pripomogel k prepoznavnemu videzu zunanjosti. Štirje kvadratki LED ustvarijo vtis horizontalne širine. To je le eden izmed vizualnih trikov, ki pomaga ustvariti vtis, da je Chiron bistveno širši kot Veyron. V resnici je le nekaj milimetrov širši od predhodnika.
V vsakem žarometu je dodaten zračnik, zato imajo dvojno funkcijo. Nič kaj impresivna ni najdaljša luč LED na svetu. V dolžino meri 1,6 metra in ima v drobovju nameščenih 82 lučk LED.
Ko običajno testiranje ni dovolj
Zaradi gromozanske moči in navora so morali ponovno opraviti test v Molsheimu. Testno progo so razvili za Veyrona, a ima Chiron preveč navora za obstoječo cesto in optimalno opravljen test. Poleg 60 kilometrov testiranj na zaprti progi se vsakega Chirona preizkusi še na običajnih cestah. Tam opravijo 350 kilometrov, ki so razdeljeni na avtoceste, gorske ceste in regionalke. Testiranje zaviranja in polnega pospeševanja opravijo na letalski stezi blizu letališča Colmar. Zadnja faza testiranja je vožnja domov pri hitrosti 130 km/h, kar poskrbi za ohladitev motorja.
Bugatti ima 30 predserijskih vozil, ki so trenutno na cesti. Služijo za potrebe oglaševanja, nastopov na avtomobilskih šovih in za demonstracijo pri bodočih kupcih. Skupaj so nabrali že 482 tisoč kilometrov, na njih pa so zamenjali okoli 1.000 pnevmatik.
Pnevmatike in platišča
Tako kot pri Veyronu, so zdaj tudi pri Bugattiju sklenili partnerstvo z Michelinom. Skupaj so morali usvariti posebno pnevmatiko z najboljšim možnim oprijemom. Posebej za Chirona so razvili pnevmatike dimenzij 285/30 R20 in 355/25 R21. Za različno velike pnevmatike so se odločili zaradi boljših razmerij in dinamike. Večje pnevmatike, poleg boljšega oprijema, prinašajo še lepši videz ter najpomembnejše: nudijo dodaten prostor za večje zavorne kolute. Spredaj so nameščene osembatne in zadaj šestbatne čeljusti.
Pošast
Pri oblikovanju Chirona so morali zunanji oblikovalci približati aerodinamiko in hladilne potrebe surovi moči. Na začetku so na vse štiri skice zapisali 25 odstotkov več in tega so se držali do konca. Enako se je zgodilo tudi z močjo, zrasla je za okoli 25 odstotkov, zato sta morala biti aerodinamika in hlajenje boljša za 25 odstotkov. Poleg tehničnih zahtev so morali oblikovalci ohraniti agresiven videz, vendar niso smeli pozabiti na eleganco in prestiž. A naj vas njegov videz ne preseneti, na števcu se še vedno bohoti številka 500.
Avtomobilizem.com (Vir: Autoblog, Bugatti. Foto: Bugatti.)
Mnenja uporabnikov
3 komentarjev za "Poklon legendi: Bugatti Chiron"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Koliko pa testirajo te avte, ce veyron z najvec km jih ima samo 89.900…
dimenzija prednjih gum – 285/30r20 in ne 258/30r20 ..
lp
Hvala, škrat.