BMW 428iA Cabrio – Nasmeh sreče

Mini Countryman sploh ni slab avto, konec koncev so pri njegovem razvoju svojo vlogo odigrali tudi možje iz Münchna. A je dejstvo, da zagotavljajo kabrioleti takšno vrsto užitka v vožnji, kot je avti z nepremično streho nikoli ne bodo mogli postreči. Za te užitke namreč ni treba iti z brezglavim divjanjem skozi ovinke v navzkrižje z zakonom in na običajnih cestah ogrožati sebe ter ostalih udeležencev v prometu. Enako se z njim tudi ni treba odpeljati do najbližjega zaprtega dirkališča, kjer lahko potem nekaj adrenalina sprostiš v bolj varnih in, recimo temu, nadzorovanih okoliščinah. Ne, za zvrhano mero užitkov v vožnji s kabrioletom zadošča že ne prevroč ali premrzel dan. Lepo je, če je sonček, še bolje pa, če je nekoliko oblačno. Takrat, v primeru testnega BMW-ja 428iA Cabrio, z enostavno sprožitvijo elektrificiranega mehanizma zložljive strehe le to pospraviš v zadek avta in uživanje se lahko začne.

Lahko med vožnjo, a priporočam na mestu

Tržna prednost zložljive strehe pri seriji 4 Cabrio je, da za njeno pospravljanje ali nameščanje ni treba biti povsem pri miru. BMW na tem mestu navaja podatek o največji hitrosti 18 km/h, kar res ni rekordno hitro, saj zmorejo nekateri tekmeci to operacijo početi tudi pri hitrostih 30 km/h in celo več. A je treba, v zagovor Bavarcem, povedati, da zmorejo to početi avti s tehnično veliko manj zapletenimi mehanizmi zložljivih streh, na katerih je večinoma napeto tudi platno. Kot tehnično izobražen človek verjamem, da ima največja hitrost premikanja avta tekom pospravljanja ali razpenjanja strehe svoj pomen, zaradi česar sam v praksi navadno poskrbim, da se avto takrat vozi po resnično ravni in gladki cesti ter da med postopkom ne pospešujem ali (močno) zaviram. Verjemite, ko enkrat vidiš, kaj vse se dogaja med zlaganjem tridelne strehe pri Cabriu serije 4, nočeš, da bi se karkoli zapletlo, zataknilo ali zvilo zaradi morebitnega sunka, ki ga lahko povzroči groba vožnja avta čez nekaj takšnega kot je udarna luknja ali ležeči policaj.

25 sekund

Postopek zlaganja strehe, brez predhodnega umika stranskih stekel ali njihov ponovni dvig ob zaključku operacije, traja 25 sekund. Zadeva je s tem časom nekako povprečna. Če upoštevam še umik ter ponovni dvig stekel zraste ta čas na okoli 30 sekund, a teh dodatnih pet sekund ni več vezanih na zgoraj opisano hitrostno omejitev 18 km/h, saj se odvija preden se mehanizem strehe aktivira oziroma ko je »baletni ples« njenih žic, vzvodov in elektromotorjev že zaključen.

Uporabniku najbolj prijazen

BMW pravi, da je serija 4 Cabrio daleč najbolj vsakodnevno uporaben srednje velik kabriolet iz njihove hiše. Slednje je posledica nekaj boljše toplotne in zvočne izolacije strehe kot doslej, podobno tudi prtljažnik razpolaga z 20 litri več prostora kot predhodnik (370 proti 350), ko je vanj pospravljena streha pa naj bi bilo še vedno na voljo 220 litrov prostora. Ta se sicer skriva večinoma pod pospravljeno streho, tako da lahko do njega v osnovi dostopaš samo skozi zelo ozko špranjo, a so inženirji za enostavnejše dostopanje v mehanizem strehe vdelali še funkcijo električnega dviga, kar vse skupaj naredi uporabniku bolj prijazno.

Za večino leta

Enako zagotavljajo Bavarci, da je možno novo serijo 4 Cabrio brez vseh zadržkov uporabljati skozi vse leto. Da bo serija 4 Cabrio kot pravi kabriolet, torej za vožnjo zgoraj brez, dejansko uporaben od zgodaj spomladi vse do pozne jeseni, toplo priporočam doplačili za vetrno zaščito (381 €) in tako imenovana ogrevana vzglavnika spredaj (423 €), pri katerih v predel vratu piha topel zrak in s tem skrbi, da bo vožnja zgoraj brez tudi pri nižjih temperaturah okolice minila brez bolečin v vratu. Naj pri tem omenim, da vetrna mreža zelo učinkovito umirja vrtinčenje zraka v kabini, saj le to ostaja na sprejemljivi ravni tudi med vožnjo malce nad zakonsko dovoljenimi avtocestnimi hitrosti.

Česar ni …

Glavni davek, ki ga s sabo prinese kabrioletska zasnova avta, je povečana lastna masa, kjer tudi serija 4 ni nobena izjema. Kabriolet je od kupeja tako težji kar za 235 kilogramov. Vzrok za to gre iskati v zapletenem in posledično težkem mehanizmu zložljive strehe ter seveda konstrukcijskih ojačitvah karoserije, ki poskušajo izničiti dejstvo, da je karoserija prikrajšana nosilnosti običajne strehe. BMW sicer poroča o kar 40 odstodkov večji vzvojni trdnosti karoserije, kar pripisujejo tudi dejstvu, da se zložljiva streha v nameščenem položaji mehansko vpne v karoserijo in prispeva nekaj k vzvojni togosti avta. Vse lepo in prav, a nekaj, kar je štirikrat prerezano in potem samo »zapeto«, ne more biti enako togo, kot nekaj, kar je v enem kosu in zvarjeno.

Načeloma sicer v navedeni podatek niti ne nameravam dvomiti, a če sem povsem odkrit, se mi že predhodnik v različici BMW 325dA Cabrio na tem področju ni zdel ravno zaskrbljujoče netog. Tako kot pri slednjem je tudi pri novincu med vožnjo skozi zaporedje ovinkov tako še vedno moč čutiti zvijanje karoserije ter, predvsem na razdrapanih cestah in pri spuščeni strehi, občasno drobno »drgetanje« karoserije. Zadeva je seveda specifika kabrioletov in prepričan sem, da kabrioleta popolnoma brez te posebnosti nikoli ne bomo dočakali temveč bodo prihajali samo vse boljši približki.

Poskočno, ne pa tudi dirkaško

Glede na vzvojno zvijanje karoserije je jasno, da BMW serija 4 Cabrio s stališča neposrednosti, odzivnosti in natančnosti vožnje ne more konkurirati kupejevski seriji 4. A ko ga postaviš ob bok njemu primerljivim kabrioletom, postane jasno, da je serija 4 Cabrio še naprej pravi BMW. To pomeni, da še vedno razpolaga z za kabriolete eno boljših neposrednosti, natančnosti in odzivnosti na cesti. Kljub temu ga osebno še zdaleč ne dojemam kot športni avto, ampak veliko bolj kot potovalnik, tourer ali kot avto za »kruzanje«, če že hočete. Nekako sem ga tudi sam daleč najpogosteje izkoristil za uživaško nabiranje kilometrov na magistralkah s sicer poskočnejšim, a nikoli zares dirkaškim tempom ter seveda pospravljeno streho. Ko se ozrem nazaj, ugotovim, da sem njegove odlike kar dobro izkoristil, saj sem z njim več kot polovico testnih kilometrov odpeljal zgoraj brez. Priznam, da sem za to moral biti tudi malo »korajžen«, veliko pa je odigrala sreča z vremenom, ki je bilo pred in po testu neprimerno bolj muhasto.

Pravzaprav ne moti

Test BMW-ja brez vsaj kratkega zapisa o njegovi motorizaciji pač ni pravi test BMW-ja. Ker je bil pogonski sklop v testiranem 428iA Cabriu, ki ga sestavljata dvolitrski turbobencinski štirivaljnik in osemstopenjska avtomatika, že preizkušen v modelu BMW 328iA Touring in nedavno tega še v modelu BMW 428iA xDrive GranCoupe, bom o njem pisal tokrat resnično na kratko.
Za razliko od omenjenih dveh modelov, kjer me je motor sicer prepričljivo navdušil z zmogljivostmi, a pustil hladnega, kar se tiče zvočne kulise, pa slednji v kabriu pravzaprav niti nisem posvečal kaj dosti pozornosti. Jasno, tudi tu brnenje štirivaljnika ne sovpada pretirano dobro s poskočnostjo motornih zmogljivosti, a tekom vožnje s spuščeno streho vozni trušč in piš vetra kaj hitro preglasijo motorno brnenje. Seveda se poleg športnih zmogljivosti tudi melodije šestvaljnika v modelu 435i nikakor ne bi branil, a si, glede na nešportnost kabrioletske zasnove avta in več kot zadostno »konjenico« ter prožnost turboštirivaljnika, upam trditi, da motorizacija 2.8i več kot zadošča.

78.000 razlogov proti

Rezultat seštevanja plusov, odštevanja minusov ter množenja tega rezultata z zbranimi občutki v vožnji je pokazal zelo visoko stopnjo poželjivosti BMW-ja 428iA Cabrio. Je pa res, da to poželjivost, v primeru testnega primerka, izniči kar 78.000 razlogov proti njegovemu nakupu. To so tisti razlogi, ki nas povprečneže hitro prizemljijo v realnost. Je pa res, da bi, glede na tokratni nasmeh sreče, lahko spet poskusil in vplačal Loto …

Več o BMW-ju serije 4 Cabrio si lahko preberete na uradni strani.

Besedilo in foto: Peter Humar