Menjalnik ZF 6HP druge generacije

 

Glavni »krivci« za izboljšave, ki jih premore druga generacija ZF-ovega menjalnika glede na prvo, so na novo razvita hidravlična sklopka, zmogljivejša krmilna elektronika ter spremenjena hidravlika menjalnika, ki so povzročile pravo malo revolucijo v svetu klasičnih samodejnih menjalnikov.

 

Poleg zahtev po udobju igrata vedno pomembnejšo vlogo pri klasičnih samodejnih menjalnikih tudi vozna dinamika in poraba goriva.

ZF-ov 6HP je po zagotovilih razvojnikov najbolj odziven in hiter samodejni menjalnik doslej. Tako ga odlikujejo polovico hitrejši proces menjavanja prestave kot pri predhodniku, zmožen je preskočiti tudi več prestav pri pretikanju navzdol, obenem pa je tudi prijaznejši do porabe goriv – pri bencinarjih zmanjšana poraba do 3%, pri dizlih tudi do 6%.

Menjalnik je zmožen »požreti« pogonske navore do 850 Nm, kot jih premorejo recimo tudi zmogljivejši dvanajstvaljni bencinski motorji.

 

Element, ki v veliki meri pogojuje gospodarnost klasičnih samodejnih menjalnikov je nedvomno premostitvena sklopka. Njena naloga je premostiti hidravlično sklopko in s tem izničiti njeno glavno pomanjkljivost – neprestano drsenje, ki po drugi strani omogoča mehko in nezaznavno pretikanje prestav. Iz tega razloga so inženirji v ZF-u posvetili veliko časa in truda v razvoj hidravlične sklopke in premostitvene sklopke v njej, saj so želeli prestaviti njen vklop na čim bolj zgoden čas; po možnosti čim prej, ko se avto premakne z mesta pri speljevanju. Dejstvo je namreč, da se je premostitvena sklopka doslej vklopila dokaj pozno, to je pri večjih in enakomernih hitrostih vožnje avta, vse do takrat pa je drsela. Razlog za tako pozne vklope premostitvene sklopke se skriva v sunku, ki se pojavi pri vklopu toge veze v hidravlični sklopki, medtem ko obstaja med vstopno in izstopno gredjo sklopke prevelika razlika v vrtljajih, kar je mimogrede normalno stanje recimo pri pospeševanju avta. Iz tega razloga so pri ZF-u razvili hidravlični sklopki, ki te sunke, tudi pri vklopu premostitvene sklopke med pospeševanjem, v celoti odpravita.

 

Zanimivo pri tem je, da so za bencinske motorje razvili sklopko s tako imenovanim »turbinskim vzvojnim blažilnikom sunkov«, za dizelske motorje pa sklopko z »dvema blažilnikoma«, kar priča o različnih stopnjah sunkov pri enem in drugem motorju ter s tem povezanih zahtevah in naporih, ki jih mora posamezen blažilnik prenesti čim bolj nežno in nezaznavno.

Dodatna prednost, ki jo zgoden vklop premostitve sklopke povzroči je tudi boljša odzivnost avta na ukaze s stopalke za plin v širšem območju hitrosti vožnje, saj se motorna moč in navor ne »ublažita« in izgubljata v drseči hidravlični sklopki.

 

Novo pri drugi generaciji ZF-ovega menjalnika 6HP je tudi možnost preskakovanja prestav pri pretikanju navzdol. Tako lahko ta po potrebi preskoči tudi do štiri prestave in s tem občutno skrajša čas od trenutka polnega pritiska na plin do dejanskega začetka pospeševanja avta. To je omogočil nadaljni razvoj hidravličnega sistema menjalnika, katerega sklopke posameznih prestav so zdaj samostojno krmiljene, s čimer so omogočili med seboj neodvisne vklope posameznih prestav ter prihranitev časa med pretikanjem.

Krmiljenje in odločitev menjanika o tem, za koliko prestav bo pretaknil navzdol, je odvisno od podatkov o obremenitvi, voznih okoliščinah in hitrosti voznikovega pritiska na stopalko za plin, ki jih elektronika stalno zbira in vrednoti. Ali povedano drugače, od sile in hitrosti s katero voznik pritisne na stopalko za plin, je odvisno, za koliko prestav bo menjalnik pretaknil navzdol in kako hitro bo avto po tem pospeševal. K hitrejšemu pretikanju pripomore tudi dejstvo, da motor pri vsakokratnem menjavanju prestav navzdol sinhronizira (beri: poveča)  motorne vrtljaje z ustreznim medplinom v fazi pretikanja.

 

Ne glede na število prestav, ki jih menjalnik prestavi navzdol (ena, dve, tri ali štiri), traja pretikanje vedno enako dolgo. Tako bo recimo pri enakomerni vožnji s hitrostjo 70 km/h v šesti prestavi menjalnik od voznikovega ukaza za poln plin, ali v pogovornem jeziku bolj zgovornega »kick-downa«, porabil le 100 milisekund za pretikanje v drugo prestavo. V primerjavi s prvo generacijo je ZF tako skrajšal čase menjavanj prestav tudi za 50 odstotkov.