Že res, da se z njimi vozijo po svetu številni vplivni možje in dame že skoraj leto dni, a pred kratkim je za kratek čas zapeljala prihodnost avtomobila tudi v Slovenijo. BMW pravi, da se po svetu že vozi približno 100 hydrogenov7, pri čemer so prav vsi še vedno v njihovi lasti, saj so jih dali le v najem politično in gospodarstveno vplivnim ljudem, z namenom širitve znanja in zavedanja tehnie, ki je pripravljena, da v svetu s časom v celoti nadomesti tekoča fosilna goriva, katerih zaloge počasi, a vztrajno kopnijo.
Na osnovi BMW 760Li
Hydrogen7 je tehnično osnovan na serijskem 760Li, pri čemer je za potrebe delovanja motorja z notranjim zgorevanjem na vodik »utrpel« kar nekaj sprememb. Prva je nedvomno vgradnja dodatnega hranilnika za utekočinjen vodik, ki so ga vgradili v prtljažnik vozila za zadnjo sedežno klopjo. S tem so oklestili serijski prtljažnik za skoraj polovico sicer razpoložljivih litrov zraka in obenem nekaj centimetrov vzdolžnega prostora za posodo z vodikom sprostili tudi s pomikom zadnje klopi bolj naprej. V vsem drugem je hydrogen7 v kabini enak serijski sestri z izjemo malega stikala na volanskem obroču H2. Z njim lahko voznik med vožnjo neopazno preklaplja med pogonom na navaden neosvičen bencin fosilnega izvora ali na »čisti« vodik. Da je v vsakem trenutku seznanjen o izbranem gorivu se mu ta podatek diskretno izpiše v merilnikih.
Super izolirana posoda za utekočinjen vodik
Za hrambo največ 8 kilogramov vodika, s katerimi H7 prevozi okoli 200 kilometrov dolgo pot, je moral BMW razviti tudi izredno učinkovito izolacijo posode za vodik, saj je le ta v utekočinjenem agregatnem stanju na voljo samo pri temperaturi -253 °C. Rešitev za slednjo so našli v »super termoski«, ki jo sestavljata dva valja. Notranji je v pritrjen na zunanjega z nosilci iz ogljikovih vlaken, med valjema pa je nekaj centimetrski zvakumiran prostor.
Več kot zgovoren podatek o stopnji toplotne izolativnosti posode pravi, da je ta enako učinkovita kot 17 metrov debel sloj iz stiroporja. Prehajanje toplote iz posode je tako počasno, da bi se led v celoti stopil v vodo v polno napolnjeni posodi šele po 13 letih, vroča šalica kave pa bi se ohladila do za pitje primerne temperature šele po preteku 80 dni.
6 litrov, 12 valjev in 191 kW
Vse drugo kot nedotaknjen je žal tudi dvanajstvaljnik pod motornim pokrovom vodikove sedmice. Kot je razvidno iz mednaslova razvije le nekaj več kot polovico »konjev« motorja v 760Li, a to je po zagotovilih inženirjev nujno zlo zaradi potrebe po prilagoditvi motorja tako, da najbolj deluje z enim in drugim gorivom. Motorju so tako poleg standardnih bencinskih komponent vgradili tudi vbrizgovalni sistem za vodik, ki se za razliko od bencina, katerega vbrizgovalne šobe so privijačene neposredno v zgorevalne komore, vbrizguje posredno v sesalne kanale. Ker vodik zgoreva pri neprimerno višjih temperaturah so mu morali zamenjati bate ter jim obenem zagotoviti tudi bolj učinkovito hlajenje. Vodik tudi praktično nima lastnih mazalnih lastnosti, zato so morali zamenjali tudi materil sedežev ventilov in nekaterih drugih drsnih elementov v motorju.
Dokler bodo vodikovi motorji dvoživke bo davek na zmogljivostih tako velik, takoj, ko pa bodo črpalke z vodikom postale dovolj gosto »poseljene« pa bodo tudi zmogljivosti tovrstnih motorjev občutno zrastle, saj bodo imeli inženirji manj zvezane roke z razvojem enega motorja, ki mora biti prilagojen na popolnoma različine fizikalne lastnosti dveh goriv. Eden takšnih je tudi neposredni vbrzig goriva, ki predstavalja naslednjo razvojno fazo vodikovega motorja, a do njegove zrelosti za proizvodnjo bo preteklo še dosti vode.
Kdaj pride vodik v Slovenijo?
Trenutno je hydrogen7 nesmisel za slovenske ceste, saj na sončni strani Alp nimamo črpalke za vodik, a tudi na tem področju se stvari odvijajo s polno paro. Poteka namreč projekt, katerega cilj je postavitev prve vodikove črpalke do marca leta 2009. Slednja naj bi sicer sprva služila polnjenju javnih prevoznih sredstav kot so recimo avtobusi, a prepričani smo, da se bodo z njenim prihodom odprla vrata še drugim črpalkam na široko in le še stvar časa je, kdaj bo vodikovih črpalk po Sloveniji dovolj za nemoteno oskrbo vozil z vodikom.
|
Cena vodika in BMW-ja hydrogen 7
|
|
Trenutno nihče noče izdati cene za BMW hydrogen7 ali za kilogram vodika, saj pravijo, da ne eden ne drug trenutno nista naprodaj. Kot smo že zapisali namreč BMW daje prvega le v najem določenim vplivnim osebam. Namenov tega je več, eden je nedvomno reklamiranje vodika kot goriva prihodnosti in prikazovanju Beemvejeve nadvlade v na tem področju, druga pa je predvsem korist BMW-ja za nadaljni razvoj, saj na ta način pridobiva dragocene izkušnje na področju vodikovih vozil v vsakdanjem prometu in neštetih voznih okoliščinah.
Cena vodika ravno tako ostaja javnosti skrita, a vendar smo uspeli ujeti dva podatka na to temo. Za tako imenovano demonstracijsko dobo vodika naj bi znašala prodajana cena v Evropi za kilogram vodika okoli 8 evrov, medtem ko je za Slovenijo ta cena ocenjena na približno 6,5 evra za kilogram vodika.
Pri tem igra zelo pomembno vlogo podatek, da se vodik lahko in v prihodnosti tudi dejansko bo proizvajal na lokalni ravni. S tem pridemo do dveh učinkov. Posamezne države lahko postanejo energetsko neodvisne oziroma manj odvisne od drugih držav "uvoznic energije". Drug učinek pa je ta, da se bo cena vodika dejansko v vsaki državi vrednotila posebej in neodvisno od drugih držav, kar je tudi eden od razlogov za dve različni ceni vodika v Evropi in Sloveniji.
|
Preberite tudi: Slovenska vlada prejela v uporabo BMW hydrogen 7
Mnenja uporabnikov
10 komentarjev za "Prihodnost avtomobila: BMW Hydrogen 7"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Sončne energije bo vedno enako… pa tudi če bodo sončne celice dosegle 70, 80% izkoristek, bodo potrebne ogromne površine za proizvodnjo za ves promet. 1kW na kvadratni meter pri pravokotni osvetlitvi in kristalnem nebu…v povprečju pa veliko manj. Vodik bo koristen šele, ko bomo večino elektrike proizvedli v fuzijskih elektrarnah, to bo pa še trajalo. Narediti mašino na vodik pa ni nobena umetnost. Skratka nepotreben avto..
no no malo razmisljaj naprej, cez N let ko bo soncne energije v izobilju, bo verjetno enerigja cenejsa, vsaj kar se tega tice, potem je naenkrat vodik zelo privlačen, kajne 😉
Sploh se ne gre za to, da bi "kurcali" kar povprek. Fizikalno dejstvo je: za vodik rabiš vložit več energije kot je ven dobiš; torej ni nikakor čist in še manj energija prihodnosti.
Mogoče takrat ko bomo imeli fuzijske elektrarne in se bo lahko dejansko delalo "zeleno" elektrolizo; do takrat pa pač uničiš več okolja da narediš liter vodika + se pelješ potem z njim kot bi ga uničil z litrom nafte.
Seveda pa obstaja cel kup alternativnih načinov pogona, ki pa imajo z nekaj tehnoloških inovacijami ki jih še čakamo kar svetlo prihodnost (je pa o njih samostojna tema).
Tahut – pa kje vidiš ti tako "razmišljanje"? Ravno jaz največ pišem o alternativah, o prihodnosti itd. Po tvoji logiki zato, ker sem proti razvoju, spremembam…? Zato pa pravim, da je tvoje pisanje neresno. Bolj se potrudi in lp.
————————————————————-
DCT – Lepo je hvaliti, ko je nekaj nad pričakovanji, a žal prispevek o H7 to ni (kljub spraševanjem o ceni vodika, ki je seveda povsem nerealna oz neekonomska), saj je o tem dosti znanega, tudi BMW sam priznava, da iz tega kruha ne bo dosti. Ko bom nad čem toplo presenečen, bom tudi pohvalil – a žal vsega ne morem prebrat, za korektno napisane stvari, za katere so plačani, pa tudi ne bom skakal od navdušenja. Sicer pa – a mene kdo pohvali, ko pišem nekatere precej informativne stvari in za to ne dobim nič? Ko pa popravljam napake drugih, sem pa takoj "zagrenjen", kritikaster itd. Hvala lepa…Sem dovolj pohvalil?
Jaz se ne bom spuščal v konkretno debato, se mi pa zdi tako brezkompromisno kritiziranje že kar malo zagrenjeno. Na 100 strogih kritik pade mogoče ena pohvala. Je razmerje res tako? Ali je za tipkanje kakšne pohvalne vrstice res tako škoda časa?