Alfa Romeo 159 Sportwagon 1750 TBi Distinctive II

Čeprav je avtomobil že pet let na tržišču in je bila zadnja prenova vse preje kot korenita, 159 sportwagon še naprej privlači poglede. Novi barvni odtenki – v našem primeru pastelno rdeča barva karoserije, grafitno siva platišča, ne povsem neenaka tistim v modelu 8C, velikosti 18 palcev, ognjenordeče zavorne čeljusti pod njimi, veliko kroma na motorni maski, okoli prednjih luči zapeljivih oblik in kratek, nabit zadek z dvema izpuhoma, po enim na stran, res lahko delajo (male) čudeže. Avtomobil, tudi na račun poldrugi centimeter nižje nastavljenega podvozja, izgleda atraktivno.

Notranjost – navdušujoče oblikovne rešitve, a vse ne navduši Zgodba iz zunanjosti se v mnogočem nadaljuje tudi znotraj – delovno okolje voznika, nasploh celotna kabina, je atraktivno oblikovana, z vrsto podrobnostmi navdušuje in v celoti podpira (športnost) vozila. Slednje, z »njo« se na vsakem koraku spogledujemo, se kaže skozi aluminij na sredinski konzoli, na pedalih, ki močno spominjajo na tista iz dirkaških vozil, na merilnikih … Tako na tistih pred voznikom, ponoči rdeče osvetljenih in dobre preglednosti, kot onih drugih, umaknjenih na vrh sredinske konzole, proti katerim pa vedno znova radi pogledujemo, najbolj na tistega, ki kaže pritisk turbopuhala. Volan, eden bolje oprijemljivih in ravno prav odebeljenih ter z aluminijem na sredinskem delu obdanih, odlično sede v roke, prestavna ročica, pokrita z usnjem, ravno tako. Športnost zaokroža v črnino odeta tapiserija strešnih oblok, oblog vrat in stebričkov strehe.

Oprema – Distinctive in TBi ne pomeni skromnosti, a zaživi šele z doplačili

Priznamo, TBi pomeni le oznako motorja, distinctive pa srednjo od treh opremskih možnosti pri tem motorju, kar pod črto pomeni dovolj bogato opreme, a zaživi šele z doplačili. Res šele nekaj nad tritisoč evrov dodatkov kot v testnem primeru – omenimo le lita platišča 8C velikosti 18 palcev, športne stopalke, vzdolžne strešne nosilce v barvi aluminija, že omenjeno posebno barvo karoserije, zatemnjena stekla, parkirne senzorje, paket športnih dodatkov (nižje podvozje …), naredi iz opazne alfe zapeljiv avtomobil z opremo, kot jo kupec pričakuje.

Zmogljiv motor z zgodovino in menjalnik kratkih hodov, a so tudi »temne plati«

Le stavek zgodovine najprej – že pred štirimi desetletji je Alfa Romeo prvič predstavil model s to oznako – 1750 berlina, ki je takrat ponujal impresivnih 82 kilovatov (112 KM), dobrih dvajset let za tem pa v modelu alfa 75 ravno tako, tam s turbopuhalom in 114 kilovati (155 KM). Tokratni 1750 TBi (Turbo Benzina) pomeni trenutno edino bencinsko možnost v 159-tki, tretjo, čeprav ne več najmočnejšo stopnjo v razvoju motorja (v giulietti je na voljo še močnejša izpeljanka), okroglih 200 »konjev«, veliko navora čez široko območje vrtenja in karakter, čeprav vse (spet) ni v redu. Motor vžiga gladko, se hitro ogreje, ob dobro preračunanem šeststopenjskem menjalniku kratkih hodov, a malenkost prevelike nenatančnosti, ponuja odlično elastičnost, suvereno pospeševanje iz nizkih vrtljajev, visoko končno hitrost. A želje in pričakovanja »turbo boosta« ne uresniči, priganjanju v visoke vrtljaje se prej brani, kot ne, čeprav se tja zvezno zavrti. Na trenutke se zdi, da se konjenica skriva. Celo večja od pričakovanj je poraba. Sodoben motor takšne prostornine, kljub turbo karakterju in takšni moči, bi moral imeti nižjo skupno porabo, sploh če vemo, da tudi zelo umirjena vožnja pomeni “devet na sto«. Skupno testno povprečje je dobra dva litra višje, zlahka pa je moč preseči 15, 16 litrov na 100 km, če vozimo le malo bolj odločno.

V vožnji – veliko užitkov, brez pravih »minusov«

Zdi se, da najbolje pride na koncu. Različici prilagojena nastavitev podvozja, z več trdote ter posledično boljše sledenje cesti, že omenjene krajše vzmeti, odlične zavore, natančen volan, kljub prednjemu pogonu in tolikšni moči pomeni uravnoteženo, vzorno lego na cesti. Vozilo je možno peljati karavansko povsem netipično športno in dinamično, škripati z gumami čez ovinke, pred le-temi zelo pozno zavirati in zgodaj v ovinku dodajati plin – malenkostna zamuda turbo puhala takrat pride najbolj prav, pa bomo vozilo vseeno lahko vedno znova, tudi zaradi komunikativnega volana, ki ponuja veliko informacij, kaj se dogaja pod (pogonskimi) kolesi, zlahka usmerjali točno tja, kamor želimo. Nižje in trše vzmetenje tudi ob bolj umirjeni vožnji ne kvari udobja, ta alfa na cesti, ne glede na vrsto, ali luknjavost le-te, deluje umirjeno, prepričljivo, suvereno in uglajeno, neposredno in vedno znova je pripravljena »na skok«. Tolikšna moč na zgolj prednjih kolesih je, ob mokri cesti in odločni nogi na stopalki na plin, vseeno prevelika – posledica je vrtenje koles v prazno, ki ga tudi sicer prepričljiv ESP ne umiri takoj.

Za konec

Zelo všečen, atraktiven avto na pogled, s karakterjem, so dodali mnogi. Z notranjostjo, kjer je prostornost tako v kabini, kot prtljažniku pričakovano bolj skromna, a po drugi strani pozornost do detajlov tisti adut, ki vedno znova privlači. Z motorjem, ki prepričuje tako z zgodovino, kot z zmogljivosti, a je prepožrešen, kar pa mnogi tudi (lahko) spregledajo. Kot sladkorček na torti se zdijo vozne lastnosti, kjer pravih minusov skoraj ni, saj je športnost in udobje v odličnem razmerju. Navsezadnje tudi cena, v primerjavi z morebitno konkurenco, je zelo dober prodajni argument..

V enem stavku – avto ponuja veliko in marsičesa tudi ne, je enostavno poseben, zato ne čudi, da ima tako goreče zagovornike, ki nanj ne gledajo zgolj racionalno in tiste, ki jim sploh ni všeč – katerih je več, pa kažejo tudi prodajne številke.