Audi A3 2.0 TDI Ambition

Pravimo, na prvi pogled, saj pogled na žaromete razkrije nezmotljivo spremenjena prednja žarometa, malo večji poznavalci pa bodo opazili tudi popravke na obeh odbijačih.

Notranjost: z vsemi odlikami in grajami značilno A3-jevska

Osvežitev je bolj zmerna tudi v kabini, kjer so še naprej prisotni dobra ergonomija, nadpovprečna preglednost, kakovostni materiali in nemška urejenost, ki jih je ob vsej odličnosti zmotil v testnem avtu samo škripajoča sredinska opora za roko voznika oziroma sovoznika, a slednjo pripisujemo bolj temu primerku kot vsem modelom A3.

Testni primerek s paketom opreme Ambition je postregel z odličnimi športnimi sedeži spredaj, pri katerih pa smo pričakovali, da bo prenova prinesla tudi izboljšan mehanizem za umik in posledično sprostitev prehoda do zadnje klopi. No, pričakovanja so ostala neizpolnjena, saj ta še naprej ostaja enako neroden kot pred prenovo. To pomeni, da si sedež ne »zapomni« lege, kje je bil preden smo ga umaknili naprej zaradi vstopanja/izstopanja zadnjih potnikov. Enako moti tudi princip, ki veleva uporabo vzvoda za umikanje sedeža naprej tudi ob vrnitvi sedeža v normalen položaj, kar je nesmisel in po naših podatkih tudi edinstvena in povsem nerazumljiva rešitev.

Normal za na cesto

Prenovljeni A3 je med sebi enakimi prvi, ki ponuja možnost doplačila (ob paketu Ambition dobrih 1.200, sicer nekaj čez 1.400 evrov) za prilagodljivo vzmetenje Audi Magnetic Ride (AMR). V paketu ambition je že serijsko vključeno športno vzmetenje, ki je po dosedajšnjih izkušnjah z A3-ji, že kar malo trdo za vsakodnevno uporabo avta. Ravno zato in zato, ker AMR postreže z možnostjo izbire med udobnejšo in športnejšo nastavitvijo vzmetenja se nam zdi doplačilo zanj smiselno. Z njim je namreč A3 v osnovi zmerno udoben, saj je prestrezanje neravnin sicer dovolj učinkovito, da splošno udobje vožnje ne trpi pretirano, a vendarle je nastavitev bližje športno-togi kot udobno mehki. Na navadnih cestah je ta nastavitev po naši oceni ravno pravšnja tudi za ostrejšo vožnjo, saj udobje ne trpi pretirano, avto pa tudi na neravninah še ni živčno poskakujoč.

Sport za na dirkališče

Vklop športnega režima blaženja vzmetenja povzroči dvig togosti blažilnikov na tako visoko raven, da je vožnja že preveč trda in »živčna«, da bi se človek lahko z njo odpravil na daljšo pot. To je seveda, če ni njegova kri en sam adrenalin in ne »krivi« trojke na polno skozi vsak ovinek, saj bo v tem primeru dvig togosti vsekakor pozdravil in dodobra izkoristil.

Presenetljivo obnašanje avta na meji zdrsa

Sama lega in vodljivost avta sta nadpovprečni, kljub temu pa je zanimivo obnašanje avta na meji zdrsa, saj zahteva, ob izklopljenem ESP-ju, nekaj več voznikove pozornosti. Audi namreč pri doseganju meje zdrsa sprva nežno zdrsne preko prednjih koles (podkrmarjenje), na popravljanje smeri vožnje pa se odzove s sicer ravno tako nežnim, a zato nič manj presenetljivim prehodom v prekrmarjenje, ki lahko manj izkušene voznike spravi v kočljiv položaj.

Zato, kot rečeno, nekaj več pozornosti ne bo odveč, pri tem pa je dobro vedeti, da ja odzivnost avta na ukaze z volana nadpovprečna, enako pa tudi povratna povednost zadovolji potrebe po obveščenosti voznika o dogajanju pod prednjimi kolesi.

Osvežen tudi 2.0 TDI

Ob ostalih manjših popravkih na avtu je omembe vredna novost gotovo tudi motor 2.0 TDI. Audijevci so namreč vrgli njegov vbrizgovalni sistem tlačilka-šoba med staro železo in ga nadomestitli s tipom skupnega voda zadnje generacije. Ta sprememba in nekatere druge nadgradnje na drobovini motorja so »zakrivile« bolj kultivirano delovanje motorja, pozdravljamo pa tudi njegovo uporabnost celo do okoli 4400 vrt/min, ko moramo, zaradi občutnega upada sape, poseči po ročici dobro preračunanega šeststopenjskega ročnega menjalnika.

Še ena igračka

Za nekaj drobtinic več kot 900 evrov si lahko v A3 po novem zamislite tudi pripomoček za bočno parkiranje. Slednji je sicer zanimiva igračka, to je pa, za vse, ki so vajeni sukanja volanskega obroča, tudi vse. Že res, da je avto nazaj in vstran zaradi visokih bokov in zajetnih zadnjih stebričkov slabo pregleden, kar je voda na mlin »pomočnika«, a upoštevati je treba tudi sledeče. »Pomočnik« je dokaj izbirčen pri izbiri prostorov, ki so po njegovih merilih dovolj dolgi za izvedbo parkirnega manevra, saj potrdi kot zadovoljive takšne, da bi v njih praktično vsak voznik, z vsaj nekaj izkušnjami za volanskim obročem, malega audija brez težav tudi sam parkiral. Iz tega razloga le težko najdemo razlog, zakaj bi doplačali za to pripravico, saj navsezadnje povsod v navodilih piše, da voznik kljub delni samodejnosti sistema, še vedno nosi vso odgovornost za nadzor nad dogajanjem okoli avta.

Za konec

Na pogled je razlik v primerjavi z neprenovljenim A3 zares malo, saj so prostemu očesu prepoznavni le prednja žarometa in pogojno še odbijača, za vse ostalo pa je že treba podrobneje prebrati Audijev podrobnejši opis novosti. Razloga zakaj, je model tako »skromno« nadgrajen sta lahko dva.

Prvi je recimo, da Nemci varčujejo in poskušajo prodati le rahlo osvežen izdelek kot nov, drugi pa, da je bil A3 že prej tako zelo dober, da nekih izdatnejših popravkov niti ni rabil. In prav slednja se nam nekako zdi bolj na mestu.

Avto se namreč kljub temu, da je na tržišču že od leta 2003, še danes z lahkoto kosa z mlajšo konkurenco, ta rahel vetrič popravkov pa mu je delo dovolj olajšal, da ga ne moremo opisati kot starčka. Že res, da je v primeru testnega primerka deloma k temu vtisu o odličnosti avta prispevalo tudi dejstvo, da je bil že tako bogato opremljen paket Ambition nadgrajen še z doplačili vrednih skupaj kar 11.600 evrov, a to še vedno ne spremeni našega sklepa, da je audi A3 2.0 TDI zares dober avto, ker resnično je.