Audi A3 Cabriolet 1,8 TFSI ambition

Audi pri snovanju modela A3 zgoraj brez ni iskal drznih rešitev, temveč se je poslužil preverjenih metod. Kljub vsemu, da si kabrioletska različica večino elementov deli s trivratno, gre za samosvoj avtomobil. Predvsem zaprt deluje precej kupejevsko in športno, pa tudi s spuščeno streho prefinjenosti in elegance, ki pritiče kabrioletov ne izgubi. K atraktivni zunanji podobi nekaj dodajo tudi nova prednja žarometa in zadnji luči.

Strogo funkcionalno urejena notranjost s prostorom za štiri

Tudi znotraj je A3 kabriolet v mnogočem enak ostalima izpeljankama modela. Razlik je malo. To pomeni, da so armaturna plošča, merilniki, sredinska konzola, volan, obvolanski ročici in menjalnik enaki tistim v zaprtih različicah, kar seveda ni nič slabega. Vse je (germansko) strogo, a funkcionalno, premišljeno, urejeno in zlahka razumljivo. Položaj za volanom je dober, nastavljivost sedeža in volana dopušča veliko svobode. Zmeraj se sicer sedi malenkost nižje, kot v zaprtih različicah, a vedno udobno in nikoli utesnjeno, saj niti pri zaprti strehi ni čutiti značilne kabrioletske utesnjenosti. Vseeno bi se lahko pri Audiju za različico zgoraj brez malenkost bolj potrudili in zasnovali kakšen oblikovni element notranjosti tudi drugače. Pogrešamo več odlagalnih površin. Verjetno edini takoj opazen dodatek je tipka za samodejno odpiranje/zapiranje (doplačilo) zgledno obdelane in odlično izolirane platnene strehe. Mehanizem odpiranja in zapiranja si prisluži še dve pohvali – je namreč zelo hiter (zloži se vdevetih sekundah), obenem pa streho lahko zlagamo in razpenjamo tudi med vožnjo.

Kljub zasnovi kabine, ki se prej zdi 2+2, kot takšna z (enakovrednim) prostorom za štiri, hvalimo prostornost zadnje klopi. Zadaj namreč tudi dva odrasla, seveda ob upoštevanju zasnove vozila in nekaj posluha spredaj sedečih, sedita presenetljivo dobro. Prostora je več v širino kot v dolžino in višino, a tudi na daljši vožnji se potniki zadaj ne bi smeli pritoževati.

Prtljažnik je sorazmerno prostoren in tudi ob zloženi strehi vedno ponuja 260 litrov prostornine. To se zdi dovolj prostora za prtljago, tudi za podaljšan vikend. Le preveč velika ta ne sme biti, odprtina prtljažnika je namreč precej majhna.

Ambition je bogatejši paket opreme, ampak…

Morda ni zmeraj korektno, a mnogokrat, vsaj pri prestižnih (nemških) znamkah, se nad serijsko opremljenostjo zmrdujemo. Ta sicer večinoma že serijsko vključuje praktično vso opremo za varnost (varnostne blazine, ESP, ASR, ABS) in nekaj opreme za udobje (klimatsko napravo, včasih potovalni računalnik, pa elektriko za stekla, ogledali, daljinsko osrednjo ključavnico), a pogosto pričakujemo več. Tako tudi tokrat, saj je imel testni A3, tudi pri bogatejšem paketu opreme še za slabih 7.000 evrov dodatne opreme. Vse kar je pri takšnih avtomobilih na nek način pričakovano, uporabno in vsaj malenkost prestižno; lita platišča, tipalo za dež, usnje, tipala za pomoč pri parkiranju, povsem električno zložljiva streha, protivetrna zaščita, tempomat so stvar doplačila.

Testni A3 kabrio je poganjal prisilno polnjeni bencinski štirivaljniks 160 »konji«. A3 zgoraj brez je sicer moč dobiti še z šibkejšim 1,6-litrskim motorjem (102 “konja”), močnejšim, dvolitrskim turbobencinskim strojem (200 »konjev«) in dvema dizloma (105 in 140 »konjev«), a zdi se, da je ravno ta motorna izbira najboljša. S 1.350 kg namreč 160 »vrancev« in še pomembneje, 250 Nm navora, ki je na voljo v širokem območju vrtljajev (1500-4200 v/min), zlahka opravi. Motor preprosto paše v ta kabriolet. Zgledno vleče pri praktično vseh vrtljajih, ponuja dobre pospeške in se zlahka zavrti tudi v visoke vrtljaje. Poleg dobre elastičnosti in velike končne hitrosti, vedno ostaja kultiviran in varčen. V mešanem ciklu, tudi pri večkrat »težji nogi«, zlahka vozimo z manj kot desetimi litri na sto, če varčujemo in vozimo »kabrioletsko lagodno«, shajamo tudi z dobrimi tremi litri manj. Najprej udobje in potem športnost…

Če od A3 zgoraj brez pričakujemo zvrhano mero športnosti in šele nato udobje v vožnji, smo v zmoti. Ta A3 ni športni avtomobil. Da ne bo pomote; A3 kabriolet zlahka dopušča tudi precej dinamično vožnjo, saj podvozje in vzmetenje prenese precej veselja v ovinkih, pa tudi natančen volan zlahka ustreže takšnim voznikovim zahtevam. Ob takšni vožnji je sicer moč občasno opaziti težave pri prenosu moči na cesto. A med hitrim ovinkarjenjem, še posebej pri odprti strehi, je mehkoba vzmetenja in manjša vzvojna trdnost karoserije (v primerjavi z običajnima trojkama) najbolj opazna. Posledično se vozilo nagiba bolj kot bi si želeli. Pri umirjeni vožnji o tem seveda ni ne duha ne sluha. Takrat smo cenili že omejeno zvočno zatesnjenost strehe saj je, ob zaprti strehi udobje v vožnji v mnogočem primerljivo tistemu v zaprtih različicah. Odprta streha seveda prinese veter v lase in tega je precej. Ko vozimo zgoraj brez, tudi ob dvignjenih steklih, še vedno precej piha in tudi doplačilna vetrna mreža pretiranega pihanja ne odpravi povsem.

Za konec

Audi A3 kabriolet je eden izmed zgolj dveh kabrioletov tega razreda s platneno streho. Tudi zato je za prestiž že takoj poskrbljeno. »Trojka zgoraj brez« je obenem dovolj prostoren, natančno izdelan, »harmonično« motoriziran, a le solidno (serijsko) opremljen predstavnik razreda, ki pravzaprav ugaša. Tudi to mu daje dodatni prestiž. In na to, prestiž, pri Audiju stavijo. Z nekaj dodatne opreme je testni A3 namreč stal blizu »štirideset tisoč evrov«, včasih bi to bilo skoraj deset milijonov tolarjev, kar ni malo.