Povsem odkrito zapisano so danes osvežitve avtomobilov zgornjega razreda večinoma kozmetične narave. Navsezadnje so njihove tehnične osnove že tako dodelane, da so resnejše izboljšave pravzaprav težko dosegljive oziroma bi le te za proizvajalca pomenile prevelik razvojni strošek.
Utečena praksa
Zato je pri Audiju, BMW-ju in Mercedes-Benzu že dobro utečena praksa, da osvežitve modelov prinesejo predvsem manjše kozmetične popravke na nosu in morda še zadku avta, ostale »izboljšave« pa so rezervirane za spiske doplačil, ki z umestitvijo različnih elektronskih pomočnikov in podobnih pogojno uporabnih dodatkov postanejo predvsem obsežnejši. V časovnem obdobju, ko stopi v veljavo nov, praviloma strožji, pravilnik o dopustnih emisijah izpušnih plinov, so proizvajalci prisiljeni izboljšave prenesti tudi na same motorje. A, ker čistejši izpušni plini ne gredo ravno dobro v promet, združijo proizvajalci tovrstne nadgradnje še z vsaj majhnim dvigom motornih zmogljivosti.
Največji pribitek
Tudi pri Audiju A6 ni nič drugače, saj so z njegovo osvežitvijo praktično vsi motorji dobili nekaj več kilovatov. Tudi tokrat preizkušena močnejša izpeljanka trilitrskega TDI-ja ni izjema. A medtem ko so ostali agregati večinoma močnejši za pet ali deset kilovatov, je zmogljivejša različica motorja 3.0 TDI, podprta z eno turbino, bogatejša za kar 20 kilovatov in jih premore tako že skupno 200, oziroma ima 272 »konjev«. Tako kot motorne moči tudi navora že doslej ni ravno primanjkovalo, le da je ta zdaj na voljo še nekaj stominutnih vrtljajev prej. Logično tako motoriziran Audi A6 cestne kilometre požira z neverjetno suverenostjo, nenapornostjo in, po potrebi, z izredno visokimi potovalnimi hitrostmi. Kot zanimivost naj omenim, da je Audi iz ponudbe modela A6 povsem umaknil neskončnostopenjski menjalnik Multitronic in ga povsod nadomestil z dvosklopkovnim S tronicom, ki je v kombinaciji s tokrat preizkušeno motorizacijo 3.0 TDI (200 kW) pravzaprav tudi edina menjalniška možnost.
»Top« …
Primerjava notranjosti Audija A6 pred prenovo in po njej razkrije, da so spremembe vezane prvenstveno na merilnike. No, na njihov (med analogna merilnika hitrosti in motornih vrtljajev) centralno nameščen barvni zaslon, na katerega je moč priklicati obilo podatkov navigacijskega sistema, večpredstavnostnega sistema ali potovalnega računalnika. Skromno nadgradnjo notranjosti Audiju niti ne zamerim, saj so se že doslej lahko čez njegovo notranjo »arhitekturo« pritoževali samo tisti zares dlakocepski, vsi ostali smo pa uživali v razkošju prostora spredaj, odlični ergonomiji sedenja povsod, dobrem, a ne tudi najboljšem principu upravljanja avtomobilskih podsklopov MMI ter izredno visoki stopnji končne obdelave ter nenazadnje vgrajenih materialov. Če sem povsem odkrit, močno dvomim, da bo Audi na tem področju, tudi s popolnoma novim A6 čez nekaj let, naredil kakšen zares drastičen korak naprej, saj je ta že zdaj zares »top«.
… in ne povsem »top«
Področje, ki ni povsem na vrhu in bi zaslužilo še nekaj malega optimizacije, je podvozje, oziroma bolje rečeno, njegova nastavitev. Nobenega dvoma ni, da gre Audiju »v nos« odlična kombinacija udobja in dinamike vožnje sosedov z južne Bavarske, ki jo poskušajo v svojih izdelkih tudi doseči, a jim za enkrat še ni povsem uspelo. S tem nikakor ne trdim, da se Audiji peljejo slabo. Nikakor! Peljejo se zelo dobro, a se praviloma BMW-ji vozijo še nekoliko bolje. Izkaže se namreč, da inženirji v Ingolstadtu (pre)pogosto poskušajo dosegati višjo raven vozne dinamike na račun udobja v vožnji, saj potnike na slabših cestah v Audijih praviloma malo bolj trese kot v primerljivih BMW-jih. Razlike jasno niso ogromne, a vendarle so. Nekaj podobnega velja tudi za področje povratne povednosti volana, kjer je elektrifikacija servo ojačitve volanov BMW-jev zadnjih generacij sicer poslabšala njihovo povratno povednost, a so volani pri izdelkih iz Münchna vseeno bolj »zgovorni« kot tisti iz Ingolstadta.
Kupiti? Počakati.
Iskanje slabosti v izdelkih kot je Audi A6 je resnično dlakocepsko delo. Danes so tovrstni avtomobili namreč že tako dovršeni, da proizvajalcem ne ostane drugega kaj drugega, kot mamiti v nakup z obilico lepih besed, kjer vas v salonu pričakajo odprtih rok in seveda še bolj odprtih razširjenih seznamov doplačil. Avtomobilska tehnika je v zadnjih letih dosegla tako visoko raven, da so naslednji koraki zares minimalni in večinoma vezani bolj na krašenje zunanjega ovoja kot opazno nadgradnjo podpločevinske tehnike. Zato človeku, ki si lasti neosvežen primerek tovrstnega modela, praviloma odsvetujem nakup osveženega. Občutki med vožnjo s prvim so namreč pogosto povsem enaki tistim v prenovljenemu modelu, le da je moral zanj odšteti zajeten kupček denarja. Če torej vozite »stari« Audi A6, ne izgubljajte spanca zaradi »novega«. Raje še malo počakajte.
Več o Audiju A6 v Sloveniji si preberite na uradni strani.
Besedilo in fotografije: Peter Humar
Mnenja uporabnikov
5 komentarjev za "Absolutno nujno"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Stroj 😀
@tahut hvala, glavni “krivec” za opazovanje je poklicna deformacija, delam v fotostudiu 😀
Audi pa res ne zna delati faceliftov. Dejansko je grši kot prefacelift.
@ mjack: Se ne spomnim, da bi bil poškodovan. Mislim, da je to posledica deloma mokre stopalke … ravno med fotografiranjem se je namreč za kratek čas ulilo in povsem možno je, da sem z mokrim podplatom med vmesnim premioanjem avta “pohodil” samo vogal stopalke zavore, potem pa deluje na fotografiji kot poškodovan. Vsekakor pa čestitke za zelo pozorno opazovanje. LP Peter
ali se samo meni zdi ali je res zavorni pedal v desnem kotu malo “pohrustan” ?