Nič več retro?!

BMW R1200_01

BMW R1200_02

BMW R1200_03

BMW R1200_04

BMW R1200_05

BMW R1200_05_2

BMW R1200_06

BMW R1200_07

BMW R1200_08

BMW R1200_09

BMW R1200_10

BMW R1200_11

BMW R1200_12

BMW R1200_13

BMW R1200_14

BMW R1200_15

BMW R1200_16

BMW R1200_17

BMW R1200_18

BMW R1200_19

BMW R1200_24

BMW R1200_26

Transformacija

Take misli so se mi podile po glavi, ko sem brzel tam nekje čez Rakitno, proti Primorski in Krasu. Po resnici povedano zadnja leta razvoja tega modela nisem prav sledil, zato me je ob prevzemu kar malce šokiral. Z modelom R 850 R sem pred kakim desetletjem užival po Ljubljani in okolici, bil je udoben, črn, nekoliko »knedlast« motocikel s sedlom, podobnim tistim na konjih. Skratka, mehek, prijaaaazen drdralnik …

Tole, na čemer sem se tistega lepega junijskega dne nagibal skozi ovinke, je bilo pa čisto nekaj drugega. Natančno, okretno, brez vsiljive lastne inercije zaradi prevelike teže v počasnih zavojih.

Ostrina

Oblikovan je v skladu s časom, dovolj zaobljen, a ravno prav oster, da nagovarja zelo širok krog kupcev. To je pravzaprav tudi njegova filozofija v vožnji. A v črno-belo-rdeči kombinaciji, kjer rdeče cevi nakazujejo športno kri, bela posoda za gorivo z rdečimi detajli pa optično prijetno zaokroža črno kovinsko srce, ki tolče levo-desno, deluje športno in marsikdo, ki je morda prej posegal po kakšnih italijanskih ali drugih voznih »rekvizitih«, bi moral tole vsaj preizkusiti.

Furca

Tale R vžge tudi brez bezanja s ključem v ključavnico, kar je svojevrstna novotarija zadnjih let, ki se je prikradla iz sveta avtomobilizma. Radijska tehnologija omogoča, da imamo ključ varno spravljen v žepu, motocikel pa zaženemo s pritiskom na osrednji gumb, ki skrbi tudi za izklop rohneče konjenice. Tega pristopa se hitro navadim in ko se enkrat spet peljem z »navadnim motorjem«, ki tega nima, obvezno sledi trenutek »Aja, ključ rabim!«

A stran s tem – raje poglejmo med ovinke in na asfalt. Le nekaj kilometrov je potrebnih, da postane zmogljivost in robustnost tega stroja povsem domača. Moči je »odločno ravno prav«, okreten je »zelo, zelo!«, udobje je »ok« (a želel sem si več udobja za noge – davek športnosti pač!), podporne tehnologije je »ogromno«, pospešuje »tako, kot mora«, iz izpušne cevi pa temu primerno »laja«. Pri vožnji skozi tunel imaš občutek, da sediš na bombniku iz 2. svetovne vojne.

Nasploh ga prežema civilizirana, a športna natančnost, ki jo ves čas spremlja obilica elektronike in pomagal, ki skrbijo za vozniški užitek. Vetra je toliko, kolikor si ga naredimo – začutimo pa vsega, saj gre za gol motocikel (takoimenovani »naked bike«), ki vozniku v obraz spusti vsako mušico, vsak kilometer vetra pa daje točno vedeti, da se je hitrost povečala.

In potem je tu osnovno opravilo – prestavljanje. Prestavljanje menjalnika. Pomočnik pri prestavljanju omogoča, da »šolsko« (s sklopko in vse to) prestavljamo le v prvo in drugo prestavo, v vse ostale pa lahko vzvod menjalnika porinemo kar brez sklopke in povsem brez slabe vesti, da bodo zobniki preklinjali voznika – motocikel samodejno uredi vse potrebno, pri tem pa tako veselo grmi iz izpuha, glede na to, kako zelo je privita ročica za pospeševanje. Mislil sem, da mi bo sistem šel na živce, ker preveč razvaja – a mi je bila po nekaj dneh ročica sklopke že skoraj odveč. Seveda vidimo v tem vsi potencial – kdaj bo na krmilu še gumb za popolnoma samodejno prestavljanje?

Mašina in ključna novost

Še vedno ga poganja bokserski motor, torej iztegnjeni vzdolžni dvovaljnik, ki se po novem z gorivno mešanico napaja z vrha (prej je pil od strani, vodoravno), seveda pa velja poudariti, da je tudi tale že vodno hlajen. Morda zveni smešno, da to poudarjam, ko smo vendar leta 2015 – a bokserski motorji so bili še pred nekaj leti predvsem zračno in oljno hlajeni. Zadnja leta se to spreminja, rezultati pa so krasni: 92 kilovatov (125 konjskih moči) na polno zadiha pri 7.750 vrtljajih, 125 Nm navora vleče pri 6.500. A ne razumite narobe – vleče že od spodaj, komur se ne da uporabljati menjalnika, bo s tem povsem zadovoljen. Menda v nižjih obratih vleče nekoliko bolj od primerljivega RT-ja ali GS-a, ki nosita enako srce, predvsem zaradi izboljšane posode za dovod zraka in izpušnega sistema.

Pa še to je pomembno, če vas kdo vpraša – namesto BMW-jevega tradicionalnega sistema vpetja Telelever ima sedaj čisto »navadne vilice«, premera 45 milimetrov, obrnjene (upside-down), z nameščenim naprednim stabilizatorjem krmila. Tako so tudi pridobili prostor za vodni hladilnik, ki omogoča tako ljubko povečanje moči in navora.

Gedžeti

Za zadovoljstvo tudi pri tem modelu skrbijo dragoceni gumbki na razkošnem aluminijastem krmilu, ki med udobnim, pokončnim, a nekoliko športnejšim sedenjem, z dokaj visokimi in nekoliko nazaj pomaknjenimi stopalkami, skrbijo za bolj varno oziroma dodatno zabavo. Z enim, ki nastavlja dinamično elektronsko nastavljivo vzmetenje, lahko prilagodimo »nosilnost« in blaženje – sta na motorju dve čeladi ali ena, ali pa samo ena čelada in nekaj prtljage? Drugi skrbi za način, kako agresivno elektronika spodbuja konje, da vlečejo – v načinu Road je prijazen, v načinu Dynamic pa zahteva več pozornosti in natančnosti pri doziranju. A da ne bo pomote – komur se zapestje prehitro zavrti, pomagajo fiziko premagovati še dodatna pomagala, predvsem je tu sistem za zagotavljanje stabilnosti ASC (Automatic Stability Control) in seveda BMW-jev odličen sistem proti zdrsavanju med zaviranjem ABS.

Če dokupite paket vožnje Pro, je na voljo še sistem za dinamični nadzor oprijema DTC s tipalom nagiba, kot ga imajo vsi najbolj kul motocikli zadnja leta (med njimi tudi dirkalniki superbike BMW S 1000 RR). Ta vam pri močnih nagibih uravnava hitrost vrtenja kolesa in s tem preprečuje zdrse zaradi premočnega dodajanja plina na neprimerni podlagi. Po domače: zmanjšuje tveganje zaradi fantaziranja, da smo vsi lahko »rossiji«. Na nadzorni plošči najdemo temu primerno zanimive možnosti prikazovanja vseh mogočih podatkov, med bolj prijetnimi novostmi pa je možnost izbire prikaza, kako naj bodo ključni elementi razmeščeni po prikazovalniku – poudarek je lahko na obratomeru ali pa merilniku hitrosti. Pa ogrevane ročice – seveda jih ima, za hladnejše dni.

Pod črto

Pravzaprav je BMW-ju v desetletju na tem programskem segmentu uspelo izvesti popolno transformacijo – ponudili so res vsestransko, a tudi športno napravo, ki je opremljena z bogatim naborom tehničnih rešitev in prostornimi kovčki, da lahko z njim skočimo še kam dlje, kot le do soseda se pobahat z novo pridobitvijo. Dobro kombinira BMW-jevo tradicijo in nujne razvojne trende, ki se čisto slučajno prekrivajo tudi z atributi, ki jih ima njihov superšportnik S1000RR.

Nasvet #11 za cestne užitke: Ne se furat v kratkicah

Tokrat še povsem preprost namig, ki bi moral biti povsem nepotreben. Poletje je, vroče je, motocikli so seksi, vozniki tudi in tako zelo mamljivo je skočiti v mesto, denimo na kavo ali kak dogodek, le v kratkih hlačah in supergah. A to, z vidika varnosti, ni najbolje. Pri bokserju vas utegne na to opozoriti tudi kak dotik golenice z iztegnjenim valjem motorja. Lahko, da ga boste samo malce začutili, lahko bi vas pa tudi opekel, če bi bil zelo ogret. In v tem primeru bokser ne bo kriv nič – krivi boste sami!

Tekst: Simon Ručigaj. Fotografije: Gašper Pirman.