Lamborghini kot karavan
Dolgo sem razmišljal, kaj naj sploh povem o njem. V vsem tem času, ki sem ga preživel za volanom, se mi ni zgodilo prav nič drastičnega. In prav to Audi je. Udobna in umirjena vožnja, vse dokler ne prestaviš menjalnika v pozicijo S in do konca pritisneš pedalo za plin. Takrat se šestica za kratek čas iz karavana prelevi v športnika in požene vseh 245 konjev v galop. Dovolj zgovoren je podatek, da ima Lamborghini Gallardo le malce več navora, seveda če pri kobilarni zamižimo “na en uč”. Legendarni štirikolesni pogon pa poskrbi, da te brez cviljenja gum kar izstreli z mesta.
V neki oddaji sem zasledil zabaven opis, da je Audi višjega razreda namenjen predvsem uspešnim (a ločenim) podjetnikom v poznih petdesetih letih in z dvajsetletnikom, ki še živi doma. Mogoče res, ob pogledu na ceno, ampak jaz sem se za volanom počutil povsem domače in sproščeno. Predvsem me je presenetilo, da po celodnevnem izletu in čofotanju v bazenih na dolgi poti domov nisem imel problema s koncentracijo. Sedež ponuja dovolj nastavitev za vsako zadnjico in očitno sem ujel ravno pravo, da se oči niso zapirale. Mogoče sem le malo pogrešal dodatno opremo, ki me opozarja kje vozim in mi samodejno zmanjša hitrost, ko naletim na počasnejšega na voznem pasu. Da, tudi z Audijem se lahko peljemo po voznem pasu.
Kaj pa naredi ta gumb?
V mladih letih smo se vsi navduševali nad Knight Rider-jem*. Občasno smo se zbrali pri sosedu in ga gledali na avstrijskem programu, čeprav nismo razumeli niti besede. Mene je še najbolj fascinirala vsa zbirka gumbov, ki jih je imel Michael na voljo. Sicer ne rečem, da ima Audi premalo nastavitev, ampak ob pogledu na sredinsko konzolo se mi je kar milo storilo. Kdor ima rad preproste kontrole, bi bil navdušen in tudi touchpad je fantastičen, prepoznava znakov pa odlična. Pri iskanju po seznamih se številčnica za pretikanje med shranjenimi radijskimi programi spremeni v bralnik znakov. Tako iskanje po imeniku ali pa kraja na zemljevidu postane precej hitrejše. Vrtenje gumba in koncentracija na zaslon pa zamenja slepo risanje črk s prsti po mali, na dotik občutljivi podlagi.
Z dobrim razlogom so pri Audiju ponosni in se hvalijo s svojim MMI sistemom, še posebej ko se zaslon elegantno pripelje iz armaturne plošče. Kar iščeš, hitro najdeš. Kar pa mi je bilo še ljubše – vsake toliko časa sem našel še kakšen bonbonček. Še danes ne vem, sem našel vse? In kot da ta sredinski zaslon ne bi bil dovolj, se med obratomerom in prikazovalnikom hitrosti skriva še eden. Le filmov ne morem gledati, a jih med vožnjo sistem zaradi varnosti tako ali tako ne predvaja. Dve reži za SD kartico ponujata dovolj prostora za multimedijo, pa vendar: kje je USB?
S polnimi rokami vrečk iz trgovine
V eni izmed nizkocenovnih trgovin sem zasledil ugodne in dobre energijske napitke. Odpravil sem se po nakupih in pričakoval očitajoče poglede, pa sem bil prijetno presenečen – nismo več tako nevoščljivi? Sem si pa večjo blamažo naredil s tem, ko sem mahal z nogo pod avtom, da bi se odprl prtljažnik. Ni šlo. Na koncu sem obupal, naslonil »plato« na nogo in z drugo nerodno vlekel ključe iz žepa … pa še pol stresel po tleh. Pa kaj, se je vsaj lepo sam zaprl ob prtisku na gumb.
Če grem s testnim avtom v trgovino, potem grem tudi na zabavo. In kljub temu, da sem sicer povsem zadovoljen s svojim avtomobilom, mi je vlivalo dodatno samozavest, ko sem se spomnil, kaj me čaka na parkirišču. »The world is mine«**, mi je vsake toliko švignilo skozi misli. Ob zaključku super večera pa me na testnem Audiju pričaka še listek z imenom in številko. Draga punca, upam da si imela v drugo kaj več sreče, ker sem tvoj listek prestavil na sosednjega Mercedesa.
Razkošje kot doma
Z novo, pa čeprav ne drastično spremenjeno obliko, so se pri Audiju še bolj približali mlajšim kupcem. Zmogljiv motor in športnejši videz, a hkrati varčen in eleganten – prava kombinacija. Čeprav vrednost testnega modela lahko skoraj enačim s ceno mojega stanovanja, skupaj s teraso in vrtom, me mika, da bi šla še na kak izlet.
Audiji so bili vedno zaželjeni, tako pri starejših, kot pri mlajših, ki so se ponavadi morali zadovoljiti s cenovno dostopnejšimi letniki. Sosed mi je pred dnevi razlagal, kako je v enem poletnem popoldnevu leta 1975 prodal kar tri in potem z miljoni v žepu hitel proti nočnem trezorju. Danes bi se taka zgodba verjetno težko ponovila; ponudbe je več, konkurenca vedno hujša. In čeprav si želim, da bi se vsi vozili tako prijetno, ko sem se jaz z mojo testno šestico, je ta segment rezerviran le za določeno skupino ljudi. Audi ni simptom, Audi je diagnoza.
Več o Audiju na uradni strani.
* Vitez za volanom
** Svet je moj, izvaja David Guetta
Tekst in foto: Pete
Mnenja uporabnikov
4 komentarjev za "Audi A6 Avant 3.0 TDI Quattro S-tronic – Audi kot diagnoza"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
IE, FF, Chrome – povsod je uvodna slika porezana in se avtomobila ne vidi celega. Zamenjajte sliko s katero drugo…
Odličen voz.
x2
zeh