Obleka (beri obutev) naredi človeka (beri audija A8)
Čeprav sem bistvo o obliki nove osmice povzel že v uvodu, mi srce le ne da, da se ne bi še malo bolj osebno opredelil glede te impozantne stvaritve.
Ko je A8 v zimskem času krožil med uredništvi drugih medijev, se mi je z izjemo velikosti zdel prav povprečen. Glavni krivec za to je precej neizrazita, skoraj generična oblika brez poudarkov, ki bi ga odločneje povzdignili nad manjše hišne modele. Precej drugačna slika pa se mi je izrisala pred očmi, ko je nekaj mesecev za tem na vrsto prišlo tudi naše uredništvo. Dolgočasna “zimska” 17-palčna platišča so namreč zamenjala daleč bolj atraktivna 20-palčna kolesa iz zloščenega aluminija, s čimer je impozantna limuzina videti bolj športna pa tudi veliko bolj prestižna. Skratka, “šparanje” pri platiščih tu ne pride v poštev. No, vsaj pri meni ne bi, če bi si lahko in bi si hotel privoščiti tovrsten avto.
V Ingolstadtu vedo, kako se dela
Če s karoserijskimi linijami morda ne bo prepričal vseh, pa verjamem, da se bodo nad njegovo notranjostjo pritoževali le redki. Prepričati zna z dizajnom, kakovostjo materialov, natančnostjo izdelave ter z odlično ergonomijo. Je tudi dovolj prostoren, a na tem področju ne podira rekordov.
Pa naj grem po vrsti… Oblika armaturne plošče je na srečo ostala podobna tisti iz predhodne generacije, pri kateri izstopata barvni LCD zaslon, ki se zna diskretno skriti, ter mogočna sredinska konzola s skoraj vodoravno “položenimi” gumbi in stikali. Lepo!
Žlahtno usnje (tudi na vrhu armtaturne plošče), les, brušen aluminij, bleščeče črn lak ter hudo natančna izdelava ne puščajo dvoma o tem, da ta avto sodi v sam vrh avtomobilske smetane. Težko bi rekel, da je kateri od glavnih tekmecev sploh lahko boljši, prej bi rekel, da je lahko le podobno odličen.
Ergonomija je pričakovano odlična. Sprednja sedeža z 22-smerno nastavitvijo se lahko spopadeta v željami vsake zadnjice in vsakega hrbta (napihne in premakne se praktično vse, kar si lahko predstavljamo), poleh tega pa ob gretju ponujata še hlajenje in pet vrst masaže s petimi stopnjami jakosti. Sweet!
Glavni ergonomsko upravljalni posebnosti sta “letalska” prestavna ročica in na dotik občutljiva upravljalna površina (touch pad). Prva je zelo udobna za uporabo, a za odtenek preobčutljiva. Začetnik za volanom nove osmice tako zlahka zgreši željen položaj in na primer namesto v položaj za vzvratno, nehote prestavi v položaj za parkiranje.
Še nekoliko boljša je druga “pogruntavščina”. Majhna črna ploščiča na sredinski konzoli namreč ni zgolj modna muha v navalu takšnih in drugačnih na dotik občutljivih “tablic”, temveč učinkovit in priročen način upravljanja avtoradia (z enostavno izbiro številk shranjehih postaj) ter telefona in navigacijske naprave (s pisanjem črk in številk za iskanje stika ali naslova željene destinacije).
Med tehnične sladkorčke se uvršča tudi radarski tempomat, ki sicer ni več novost, a spada med bolj koristne pripomočke, tako glede varnosti kot glede udobja.
Edina lastnost, s katero notranjost audija A8 ne izstopa, je prostor, ki ga ponuja tako za potnike, kot za prtljago. Nič ni posebej veliko. Od zaprtega predala pred sovoznikom, prek prostora za kolena v drugi vrsti, ki ga lahko za dolgine celo zmanjka, pa do prtljažnega prostora, ki se s 510 litri ne bo vpisal v knjigo rekordov. A ta pridžek je res majhen oziroma pogojen. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da je A8 prvenstveno namenjen poslovni in reprezentančni uporabi, ki praviloma ne vključuje več kot štirih potnikov ali kakšne volumensko zahtevne prtljage.
Najšibkejši, a odličen
Čeprav je za velikega audija to osnovna izbira, se trilitrski turbodizelski šestvaljnik v njem odlično odreže. Z 250 konjiči in 550 njutonmetri največjega navora je ta “ladja” več kot dovolj zmogljiva, zahvaljujoč odlični osemstopenjski avtomatiki in sistemu stop/start pa tudi presenetljivo varčna.
Dinamični vožnji sta namenjena ročno prestavljanje z obvolanskima ročicama ter način “S”, pri katerem avtomatika dobi presentljivo športen temperament. Med lagodnimi avtocestnimi križarjenji znotraj zakonskih hitrostnih omejitev, pa odkrijemo tudi njegovo racionalno plat. Ko merilnik hitrosti kaže “140” se motor giblje pri približno 1.750 vrtljajih na minuto, in pri tem porabi okoli sedem litrov plinskega olja na 100 prevoženih kilometrov. Skupna poraba se je na testu tako ustalila pri zelo pohvalnih 8,1 litra “ na sto”.
Trd ali še trši
Zdaj že vsi najboljši in najdražji ponujajo možnost različnih nastavitev, ki z vplivom na delovanje motorja, menjalnika, podvozja in volanskega mehanizma spreminjajo vozne lastnostni samega avtomobila. Audijeva osmica pri tem ni izjema. Ob samodejnem načinu imamo na voljo še dinamičnega, komfortnega in celo individualnega, ki omogoča individualne nastavitve posameznih sklopov.
Nova osmica je po svoji naravi precej dinamično naravnan avto, kljub možnosti izbire nastavitev, ki naj bi povečali udobje, pa še vedno ostaja pretrd. V načinu comfort namreč volan postane mehkejši in na žalost tudi malce bolj posreden. Podvozje pa kljub temu ne premore mehkobe, ki bi znala prestreči sleherni tresljaj, kar sem od zastavonoše s štirimi krogi vsekakor pričakoval.
Oprema je poglavje zase
Osnovni audi A8 stane približno 80.000 tisočakov, spisek dodatne opreme pa vključuje od za ta razred precej osnovnih elementov, kot sta navigacijska naprava ali LED tehnika za sprednja žarometa, pa do nedvomno prestižnih in razkošnih dodatkov, kot so pregrešno drago usnjeno oblazinjenje, dvojna akustična zasteklitev, električni roloji za zadnje in zadnji stranski stekli, vrhunski zvočni sistem znamke Bose, športno podvozje in 20-palčna platišča iz lahke litine. Z naštetim se končni znesek mimogrede dvigne za nekaj deset tisoč evrov, kar pomeni, da cena spodobno, a še zdaleč ne polno opremljene osmice (tako kot pri testni) zlahka preseže 100 tisoč evrov.
Voziti, ali zgolj peljati se?
Novi audi A8 je odlična prestižna limuzina, ki je zahvaljujoč dinamičnemu značaju precej vozniško usmerjena. Blesti na področju tehnike in ergonomije za volanom, malce manj pa pri udobju, ki ga pričakujemo od avtomobila najvišjega razreda. Je torej odlična izbira za tiste, ki radi vozijo. Za tiste, ki se v avtomobilu vozijo zadaj, in čas, ki ga v njem prebijejo, pogosto izkoristijo za delo na prenosnem računalniku ali zgolj za prebiranje dnevnega časopisa, pa bo gotovo boljša izbira tekmec s trikrako zvezdo na nosu.
besedilo: Borut Fakin, foto: Borut Fakin
Mnenja uporabnikov
8 komentarjev za "Audi A8 3.0 TDI quattro – Nemški oligarh"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Berem neke komentarje, ki nimajo smisla. Kako sploh imate obraz kritizirat takega velikana kot je Audi… Tale A8 je fenomenalen in tako mora biti.
Bomba od avta
Glas za Jaguarja Xj… Poezija na cesti!
Za ta denar rajš Jaguar XJ: Bolša mašina v osnovnem kompletu, lepši – bolj izstopajoč in da se vidi višja klasa, ne pa raztegnjena različica manjšega avta, boljši komfort in glede na razred predvsem večji občutek prestiža. Preizkušeno in odkrito osebno mnenje.
Zunanjost res ni bogve kaj, niti v živo niti na slikah, čeprav s xenonskimi žarometi deluje avto precej lepše kot z LED. Audijev dizajn nazaduje odkar so predstavili A5, ki je še vedno najbolje oblikovan Audi, vse kar je prišlo po njem je slabše. Pri interierju pa je druga zgodba – tu pa je Audi končno začel delat bolj dinamično oblikovane notranjosti, prej je vse bilo kot ene par ravno potegnjenih črt, zdaj pa so linije kočno bolj tekoče. Sem pa glede udobja A8-ice oz. kritiko le tega zdaj zasledil že v večih testih, medtem ko pri BMW-ju berem ravno obratno zgodbo – da končno postajajo tisti ta večji BMW-ji udobni, tako kot se za to klaso spodobi.