BMW C 600 Sport – Sneta sekira!

IMG_6770

IMG_6771

IMG_6772

IMG_6774

IMG_6777

IMG_6805

IMG_6812

IMG_6817

IMG_6826

IMG_6840

IMG_6851

IMG_6855

IMG_6883

IMG_6890

Najdražji skuter ta trenutek je bistveno dražji od mnogih motociklov. Zakaj, kako in kdaj je takle luksuzni švigalnik sploh smiselna izbira?

BMW se je skuterjev lotil že drugič – njihovi začetki sodobnega skuterizma pa segajo v čas, ko so predstavili inovativni C1 s trdo streho, ki je denimo sedaj v Franciji na trgu rabljenih vozil pravi bestseller.

Oster dizajn

Ko takole prvič vržemo pogled čez malega divjega Bavarca, je jasno eno – to je skuter le po imenovanju, saj je že na pogled svetlobna leta daleč od tistih majhnih prdulj, ki sta jih polni Azija in Italija. V resnici je to čisto zaresen motor v volčji, pardon, skuteraški preobleki. Oblikovno je vse skupaj videti kot manjša vesoljska ladja, ravno prav agresivna, da je voznik ponosen vsakič, ko se zagleda v izložbi ob cesti, in ravno dovolj umirjena, da se bo le malokatera sopotnica upirala prisesti na zadnji sedež.

Multitalent

Maksi skuterji pravzaprav niso več tisti skromni bencinski sesalci, na katerih frčijo naokoli mulci, stari 10 let ali malo več. Tu gre za dognano prevozno sredstvo, primerno tako za igrivo šviganje po mestu kot za lagodno hitre in dinamične izlete ali službene poti. Večje razdalje niso težava, saj po voznih lastnostih dosega ali celo presega nekatere motocikle. Pri tem mu pomaga 60-glava konjenica, ki je sicer požrešna, a tudi primerno učinkovita in glasna.

Skuter za direktorje?

Na skuterju je vožnja lahko bistveno bolj zabavna kot na motociklu. Nanj sedemo lahkotno, tudi v kratkih hlačah, celo damam v krilih to ne povzroča težav in prav seksi so na njem. Še tisti, ki sovražijo motorje, se znajo zaljubiti v takle strojček.

Pa kdo se ne bi – sedenje in drža za krmilom je manj utrujajoča, sedež je oblikovan ergonomsko udobno, ker ima solidno vetrno zaščito, pa ni težav, če se nanj spravimo v “tazagmašnih” hlačah, srajci in službenem suknjiču.

In super je zavedati se, da ima brenčač nosilnost kar 195 kilogramov – to pomeni, da se na njem lahko peljeta zajeten moški in njegova dama ali pa morda srednjekategorni homoseksualni par, kjer oba rada sorazmerno dobro jésta in ne tečeta ravno maratonov.

Gas, bremza, gas, bremza …

Upravljanje je enostavno – ni treba prožiti sklopke, ročica za dodajanje plina aktivira brezstopenjski menjalnik (jermenski prenos) in dokler privijamo ročico, skuter pospešuje, dokler pač gre – vse tja do 170 km/h. Ko je treba zavirati, ni panike. ABS deluje odlično, čeprav je skuter prazen težak 240 kilogramov, kar je še več od marsikaterega motocikla. Motoristi se morajo navaditi na to, da prednja zavora ni zelo agresivna – kar je za skuterje odlično, saj je treba v mestu ali predmestju pogosto le malo korigirati hitrost in ni potrebe, da je vsako zaviranje “na glavo”.

Skuter kot tovornjak

Še bolj prijazen je skuter v smislu prtljage – pod sedežem ima ta BMW-jev luksuzni švigalnik sorazmerno orjaški prtljažni prostor v katerega gresta dve veliki čeladi ali pa japonke, iPad, srajca, brisača, nekaj majic, termovka z osvežilno pijačo pa še kaj. Prostor so razširili z dodatnim modulom, imenovanim Flexcase – ko je skuter parkiran, se prtljažni prostor poveča vse do zadnjega kolesa in vanj lahko spravimo dodatno čelado.

Skuter v takšni konfiguraciji ni vozen in ga tudi ni mogoče zagnati, zahvaljujoč varovalki. Vsakdanje drobnjarije najdejo svoje mesto v dveh razkošnih predalih pod krmilom – tja z lahkoto spravite fotoaparat, morda kak sendvič. Morda celo nekaj tednov starega kužka :-).

Bavarski cukrčki

Oprema Highline prinaša ogrevane ročice za hladna jutra ali pomlad in jesen, škoda le, da v paketu ni tudi ščitnikov za dlani. S stikalom vklopimo tudi ogrevanje obeh sedežev – prav smešno je, kako zelo prav včasih pride, da je zadnja plat na toplem, celo ob poletnih večerih, če se človek prijetno utrujen priklati z Obale domov. V opremi je še tipalo tlaka v pnevmatikah, kar olajša kontroliranje ali je vozilo v optimalni vozni formi, na armaturi ne manjka niti bogat potovalni računalnik z obveznim merilnikom temperature.

Veliko cekina je to …

Ni poceni, a ponuja veliko. Za po mestu je super, tudi mulariji bi raje kupil tak skuter kakor resnejši motocikel. V Sloveniji jih ne bo veliko, kar je lahko še en plus za nakup, če imate seveda dovolj plusa na tekočem računu. Predlagam, da zraven dokupite še Akrapovičev izpuh. Dvojni plus!

Nasvet #2 za cestno sožitje: Ne podcenjujte skuterjev

Na cesti je zelo pomembno, da pravilno predvidevamo dejanja soudeležencev v prometu in hkrati, da lahko tudi oni ustrezno ocenijo, kaj nameravamo storiti mi. Pri čemer naj nihče ne ogroža drugega. Pri skuterjih je to marsikdaj težko doseči – neprestano brenčijo nekje okoli, fantje v kratkih hlačah in pogosto brez čelad, le s svetlečimi frizurami, znajo resnemu slovenskemu vozniku iti na živce ali mu celo kdaj namenoma stopiti na žulj. A bodimo previdni: skuteristi so še posebej občutljivi udeleženci v prometu, saj, za razliko od motociklistov, običajno nimajo prav bogate zaščitne opreme, nemalokrat vozijo v natikačih in kratkih hlačah, zato so njihovi padci lahko še posebej katastrofalni. Zato raje dvakrat vdihnite in počakajte, da psihična bolečina mine. Nikakor pa jih ne skušajte dati »v red« – to lahko obrodi le tragične sadove.

Besedilo in foto: Simon Ručigaj