Navzven bolj poseben …
Oblikovno posrečen avtomobil je v serijski preobleki posebne serije še bolj prepoznaven in malenkostno bolj poseben. Tudi manj pozorni opazijo oblikovno drugačna 17 palcev velika platišča s t.i. diamantnim leskom, ohišja ogledal v posebni črni barvi ter dodatka majhne ploščice Bose na bokih vozila. Vse skupaj z v črnino odetim vozilom zaokroža celoto, ki kljub nič znižanemu podvozju (pa bi mu »pasalo«), deluje dokaj prepričljivo.
Notranjost z leskom drugačnosti …
Opremski paket Bose tudi v kabini ne pomeni drugačnih oblikovnih rešitev, je pa že vstop in sedanje na izdatno nastavljiva, delno usnjena sedeža sorazmerno kratkih sedal nekaj drugačen – »pozdravi« nas namreč vgravirani napis Bose na pragovih. Sedi se nizko, a bi se lahko glede na to, da je vozilo kupe, še nižje. Prostora je spredaj tudi za dolgine dovolj.
Instrumentna plošča kljub redki kombinaciji analognih in digitalnih merilnikov ter prečiščena sredinska konzola ostajata enako pregledni, volan prijetno skromnih mer in nič več pretirane položnosti je izdatno nastavljiv. Dobro v roke »paše« tudi nekaj daljša prestavna ročica.
Spregledati pa ni moč v svetlečo črno barvo odetih letvic, zračnikov, večine sredinske konzole ter dela okoli prestavne ročice – a pozor, lak je precej občutljiv na praske. Te se kljub skromni »kilometrini« vozila namreč že začenjajo pojavljati.
Zadaj je prostora manj, zato tam tako na račun skromne višine, kljub dovolj širine, udobno sedijo le otroci, odrasli pa le na zelo kratkih poteh. Zadaj se visoki boki »najbolj občutijo«, čeprav oblikovna specifičnost nima le tega minusa. A o tem kasneje. Dostop do druge sedežne vrste omogoča soliden odmični mehanizem sprednjih sedežev pa tudi že omenjena zelo dolga sprednja vrata.
Prtljažnik visokega nakladalnega roba in posledično precejšne globine v osnovi meri 344 litrov, pod dno lahko skrijemo dodatne malenkosti. Je dobro obdelan, povečati pa ga je moč s tretjinskim podiranjem zadnje klopi. To, da vrata nimajo kljuke za odpiranje in so lahko prsti posledično vsakič znova umazani, pa je pogost minus današnjih vozil.
Oprema Bose – »šminka« in veliko uporabnih dodatkov
Specialist za akustiko Bose je v méganu serijski avdio sistem nadgradil z digitalnim ojačevalcem, osmimi zvočniki in globokotoncem, kar zvok dvigne na novo raven, saj je v večini okoliščin ta jasen, pristen in naravno zveneč. Že serijska oprema, na kateri je nadgrajen paket Bose, je lahko za manj razvajene dovolj, paket Bose pa poleg že omenjene opreme vključuje še usnje na volanu, prestavni ročici ter električno sklopljivi ogledali. Zato razen (v testnem vozilu vgrajenih) parkirnih tipal spredaj in zadaj (zelo priporočljivo), samodejne parkirne zavore ter prostoročne kartice, ki omogoča brezkontaktno odklepanje in zagon motorja, tudi bolj razvajenim ne manjka pravzaprav nič. No, morda samo še navigacija in ksenonski žarometi.
Motor iz sredine ponudbe in dober menjalnik
V tem modelu priljubljen 1,9-litrski turbodizel s slabimi 100 kilovati in 300 njutonmetri je, kot smo že pisali, zelo primeren pogonski agregat za ta avtomobil. Čeprav malenkost premalo odločne »sape« pod 1.500 vrtljaji, je nad to vrednostjo zmeraj zgledno odziven, kultiviran, nikoli ne skriva veselja do vrtenja, ponuja pa tudi, ob dobro preračunanem šeststopenjskem menjalniku, natančnih in mehkih, čeprav dolgih hodov, visoko elastičnost. Poraba je s pol sedmimi »na sto« pričakovana, lahko pa hitreje pade, kot močno naraste.
V vožnji – trdota je opazna
Drži, da kupejevska oblika lahko kaj hitro (v glavah kupcev in pri načrtovanju tudi v glavah inženirjev) pomeni trše in bolj odzivno vzmetenje. S tem ni nič narobe, a nastavitve podvozja in vzmetenja morajo biti harmonične pri večini, če ne že pri vseh režimih vožnje. Testni megane kot že dva pred njim tukaj ne blestita zares, saj avtomobil pogosto (in za potnike moteče) poskakuje, ne samo na neravnih delih cest in obenem podpovprečno prestreza udarne jame. K (ne)udobju nekaj pridajo še dinamiki vožnje bolj ter udobju vožnje manj naklonjene, 17-palčne pnevmatike. Je pa zato bolje odziven med ovinki, kjer dovolj natančen električni servo volan pomaga, vseeno pa kot rezilo noža ostre odzivnosti ni.
Hvalimo dobro smerno stabilnost pri visokih hitrostih, skromen rajdni krog ter mehko delujoč, a vseeno (nežno) učinkovit ESP. Grajamo zares slabo preglednost nazaj in vstran. Zavore, močno servoojačane, opravljajo svojo vlogo korektno, a se lahko tudi pregrejejo.
Pod črto
Dodaten paket opreme naredi avtomobil bolj individualen, avdio sistem upraviči dobro ime proizvajalca. Tudi tokratni testni megane kupe pa ne preseže okvirja izrazite oblikovne prepoznavnosti, povprečne prostornosti kabine, ki je sicer urejena in dobro opremljena ter kvalitetno obdelana, prijetno, a ne več kot to, zmogljivega motorja, ki je lahko tudi zelo varčen in vozne dinamike, ki nikoli ne jemlje sape …
Mnenja uporabnikov
4 komentarjev za "Bose za dober zvok v renaultu mégane coupé"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
mihaing: ja če imaš preveč denarja ?
ajoj, če bi ta članek prebrali na avtoakustika.com bi pomrlo polovico foruma. Naravno zveneč zvok prihaja od proizvajalca Bang&Olufsen za katerega pri audiju zahtevajo 10.000EUR doplačila in ne zvočnega sistema za 500EUR.
Ne vem, meni je bil to (z 1.5 dCi 105KM) najbolj dolgočasen avto za vozit od novih predstavnikov tega razreda, pa tudi od kakšnih starih jajc. Saj notranjost so solidno poštimali razen nekaj stikal in po eni strani je ta francoska “mehkost” dobra lastnost, ampak ob priganjanju bi lahko pokazal vsaj en mikroskopski drobec veselja. Visoki obrati, ESP utripa, občutek pa isti, kot da se voziš 90km/h po avtocesti. Ni to zame! =)
Tako ja, to je pravi motor za ta avto. Na 1.5 sploh pomislu nebi, pa naj še tako govorijo da doro vleče,… Navora ni brez prostornine. Je dobr motor ni kej, jaz ga z malo bolj umirjeno vožnjo komot spravim pod 5.5l/100, sam se mi ne da 🙂