Chevrolet Cruze 1,8 16V AT LT

Cruze, model, s katerim Chevrolet (bivši Deawoo) nadomešča ostarelega lacettija, je sodobno in očem prijetno zasnovan avtomobil, ki naj bi bil po meri kupcem na tej in oni strani »luže«. To v praksi pomeni skladno obliko z agresivno motorno masko, velike prednje luči, simpatično bočno linijo in nekaj bolj umirjen zadek. Vozilo, ki se zdi večje, kot je v resnici, deluje markantno, pa tudi kompaktno in čvrsto. Lepo se mu podajo tudi platišča iz lahke litine, ki zaokrožajo skladno celoto.

Notranjost je prijetno presenečenje

Spredaj potnika sedita na udobnih in izdatno nastavljivih sedežih, ki na pravih mestih podpirata telo, le tkanina na sedežih zna biti ob zares vročih dneh »topla«. Prostora je spredaj dovolj, največ v širino.

Instrumentna plošča z velikimi merilniki je dobro berljiva, bogato založena sredinska konzola deluje »odraslo« in prečiščeno. Ne z upravljanjem učinkovite klimatske naprave, ne z upravljanjem radijskega sprejemnika ne moremo imeti težav. Dobra ergonomija sredinske konzole ne preseneča, številne oblikovne rešitve so namreč poznane iz Oplovih vozil. Še okoli ergonomije – ročica samodejnega menjalnika bi lahko bila krajša, a to je že malce pikolovsko.

Če je spredaj prostora dovolj, ga je zadaj manj. Zares udobno namreč sedita le dva najstnika, odraslim, že malenkost nadpovprečno raslim, bo prostora zmanjkovalo tako pri nogah kot po višini. Nekaj potrebne zračnosti prinaša solidna notranja širina in sorazmerno velika bočna stekla.

Prtljažnik s 450 litri ni majhen, velik pa tudi ne. A bolj kot povprečna velikost moti dejstvo, da ta ni zadovoljivo obdelan. Videti je namreč moč veliko kovine, ni ročaja za zapiranje in pokrov prtljažnika je, recimo temu, slaboten. Ob vsakokratnem zapiranju namreč močno udari ob ležišče in tudi zvok, ki ga ob tem nastane, ne navdušuje.

Še kakšna zamera? Če je izdelava večinoma dovolj skrbna, pa je ponekod plastika le preveč povprečna in enostavno pretrda. Škripanju, predvsem ob mrzlih dneh, se tako najverjetneje ne bo moč izogniti.

Oprema LT je vrh ponudbe

Premalo je prostora, da bi našteli vse, kar oprema LT vsebuje že serijsko, zato raje omenimo, da je iz seznama dodatne opreme moč doplačati le kovinsko barvo, električno strešno okno (po našem mnenju je doplačilo nesmiselno), navigacijo z barvnim zaslonom (ob nastajanju testa še ni bila na voljo), ter usnje za sedeže in gretje prednjih sedežev. Oprema je, kratko, z dvema besedama, zelo bogata.

Pogon: ponesrečena kombinacija

Cruza je moč naročiti z dvema bencinskima in dvema dizelskima motorjema. Čeprav opremljen z močnejšim 1,8-litrskim bencinskim motorjem, v kombinaciji s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom, pogonski sklop ne prepriča. Zdi se, da bo takšno kombinacijo izbralo le malo kupcev. Zakaj? Ker je moč in navor motorja postavljen v zgornjo tretjino vrtljajev, kar pomeni, da je potrebno, za solidne zmogljivosti, motor precej priganjati. Temu se motor precej upira, takšnega režima vožnje ne podpira niti počasen, neodločen in nasploh »len« menjalnik.Ta predolgo, ob speljevanju, »pusti« v prvi prestavi, pa tudi kasneje pretika sicer dovolj mehko, a zelo počasi in večinoma z zamudo. Že ob vsakem malenkost bolj odločnem pritisku na stopalko na plin prestavi eno, dve, celo tri prestave nižje, kar povzroča le nepotrebno cukanje in močan trušč izpod pokrova motorja. Ročni način ne prinese izboljšanja, a vsaj prepogostemu pretikanju navzdol se tako izognemo.

Motorju priznavamo solidno kultiviranost v nizkih vrtljajih in ob umirjeni vožnji ugodno porabo goriva. Ta v skupnem testnem povprečju z 9,4 litri ni več takšna.

V vožnji

Vožnja s cruzom je najlepša takrat, ko »cruzamo«, torej, ko vozimo umirjeno in prej počasi, kot hitro. Solidno odzivno vzmetenje, naravnano na udobje, namreč takrat najbolje požira cestne neravnine in ob (zmernih) hitrostih, tudi na avtocesti, je hrupnost v sprejemljivih okvirih. Ob hitrejši, dinamični vožnji najbolj zmoti nekomunikativen krmilni mehanizem. Čeprav je ta, z močno servo pomočjo v mestu priročen, pa je, ob bolj odločno odpeljanih ovinkih, občutka na volanu le premalo. Nenatančnost v sredinski legi obenem prispeva k smerni stabilnosti na avtocesti, a le do zmernih hitrosti, kasneje se zdi, da vozilo včasih »plava«. Lega ob pretiravanju ostaja nevtralna, tudi ob poznih zaviranjih v ovinku zadek ne zdrsne. V skrajnih primerih se učinkovito vmeša elektronika. Zavore so učinkovite, ter z dobrim občutkom na pedalu.

Pod črto

Chevrolet cruze bo kupil nekdo, ki išče veliko za denar, ter nad nobeno izmed značilnosti vozila, tako v dobrem kot v slabem, ni zares pikolovski. In dobil bo veliko. Prepoznavno, prijetno, nič »vzhodnjaško« oblikovano zunanjost, ki skriva solidno prostorno notranjost dobre ergonomije in bogate opreme. Obenem bo dobil tudi dovolj udobja in uglajenosti v vožnji. V kolikor bo namesto neučinkovitega samodejnega menjalnika, ob enakem motorju raje izbral serijskega ročnega, kaj šele, če bo, ob priganjanju preglasnega in prepožrešnega, »bencinca« zamenjal s katerim izmed dizlov v ponudbi, bo dobil paket, ki je presenetljivo dober. In to ob ceni, ki je med konkurenco daleč najnižja in ki najbrž zlahka povzroči, da kakšna manjša pomanjkljivost hitro zbledi v vedno bolj oddaljen spomin.