Oblika je sedaj drugačna, a sedaj bolj »pali«
Citroën je bil zmeraj tisti najbolj posebni francoski avtomobil, ni res? Izstopal je z obliko, mnogokrat z inovativnimi tehničnimi posebnostmi. Namesto nadaljevanja drzne oblike prejšnje generacije, ki je bila mnogim drzna, a premalo inovativna in se ni znala prikupiti, je novi C4 iz povsem drugega testa. A ravno to je dobro. Prepričal me je z mehkimi linijami, iz katerega koli kota ga gledam, pa naj bo to izstopajoč sprednji del, čutni pregibi pločevine na boku ali nekam pust – meni vsaj, zadek. Lahka platišča je tisto, kar rabi, zatemnjena zadnja stekla ne. Barva, gotovo je moderna in modna, mu ne pristoji. A to je povsem stvar okusa.
Ima dovolj prostora?
Vedoč, da gre za srednji razred, nisem pričakoval prekomerne prostornosti, a te je dovolj. Res nisem sedel tako nizko, kot bi si želel, me je pa sedež zato izdatno podpiral v ledvenem delu, na željo mi je ta del tudi (z)masiral, čeprav le zelo nežno in neizrazito. Premajhne bočne opore nočem grajati. Zadaj sedim slabše, a sam nisem pravo merilo. Sedeža sta dobro kontuirana, naklon naslonjala »štima«. Višine, enako kot širine, je dovolj, noge gredo pod sedeže in to je to. Prtljažnik je s preko 400 litri v vrhu razrednega povprečja, prenosna lučka je prijetna podrobnost. Podrem naslonjala in zlahka naložim večji kos prtljage. Še dobro, da je zadnja stran sedežev temna – svetlo sprednjo stran sem namreč prehitro uspel zapacati.
Poslovil se je fiksni srednji del in ergonomija je pridobila
Položaj za volanom, ki je spet »običajen« – fiksni srednji del se je na kritiko mnogih umaknil, je dober. Ergonomija treh merilnikov je v redu, sredinska konzola urejena, manjka pa modni navigacijski sistem z velikim zaslonom. Ne toliko zaradi navigacije – namesto velikega zaslona to mesto namreč zaseda neugleden, čeprav uporaben predal in monokromatski zaslon ki ne sodi v exclusive paket.
Exclusive paket je top
Krom, svetel pliš, celo delno usnje na sedežih, modne luči. To paše. Elektrika za stekla, sklopljivi ogledali, osrednja ključavnica, samodejna klimatska naprava, potovalni računalnik, tempomat, parkirna tiplala in tipalo za dež, samozatemnitveno vzvratno ogledalo, električno nastavljiv ledveni del voznikovega sedeža in masaža hrbta za oba spredaj sedeča. Opala…
Smetana na kavo pa je…
..da tempomat omogoča izbor iz nabora najpogostejših omejitev hitrosti, da zna C4 premeriti, ali je želeno parkirno mesto dovolj veliko in da celo opozori, če so vozila v mrtvem kotu (zadnje je proti doplačilu). Do popolne opreme mu manjkajo le lahka platišča in ksenonski žarometi.
Tehle 150 vrancev res leti..
Trenutno najmočnejši dizel v ponudbi preberem in po praksi zaključim: skoraj preagresivno »skoči« z mesta, vedno odločno pospešuje, na regionalki, ali avtocesti zlahka držim korak z vsaj »številko« močnejšimi avtomobili. Dopade se mi, da brezstresno prehitevam (vse) kar v šesti prestavi, tako dobro vleče in uživam mir in odsotnost rožljanja motorja v mestu. In vse skupaj zaokroža poraba, ki… Kar smeje se mi, kako varčno lahko vozim – najnižja poraba je blizu »štiri na sto« – senzacionalna torej, tudi skupno testno povprečje je odlično.
In potem je tu menjalnik….
Ne menim, da je slab. V roko lepo paše, hodi niso predolgi in ob nežni uporabi je več kot le soliden. A z le nekaj več pozornosti ugotovim, da so hodi premalo natančni in da lahkotno pretikam le, če to delam umirjeno – »hitroroštvu« se upira.
In na koncu pride udobje… Udobje čez vse!
Nič »športnosti«, ali kako že (zmotno) danes imenujemo tista vozila, ki s pretrdimi vzmetmi in neodzivnimi blažilniki stresajo, ko to ni treba. Tukaj Citroën najbolj navduši. Res je lepo vedeti, da obstojijo, še bolje pa doživeti to mehkobo, ki pa ne meji na površnost vodenja. Vsakič znova ugotavljam, da je lahko ista cesta »trda, ali pa mehka«. Res – C4 ne pušča dvoma ali bojazni, da bi mu kdo lahko zameril mehkobo – te je ravno prav. In če volan ni natančen kot britev in so konkurenti boljši, mu ne štejem v slabo. Me je pa, pri nenadni potrebi po ostrem zaviranju sprva presenetil odziv – mehki blažilniki so omogočili opazno posedanje sprednjega dela.
Kako prav se vse zdi..
Pravi šarmer spodnjega srednjega razreda je tale C4. Z dovolj prostora za potnike in zelo dobro (serijsko) opremljen. In če ne prepriča z zunanjo podobo, morda s kvaliteto izdelave, ali z materiali? Zmogljiv je celo toliko, da na trenutke verjamem, da se mu kam mudi in nikoli ne pozabi na manire. Manire mehkobnega prevoza, ki jim je težko kdo kos. Paket je pod črto dober. Kaj dober, zelo dober. Pravzaprav odličen.
besedilo: Jure Krajnc, foto: Jure Krajnc
Mnenja uporabnikov
13 komentarjev za "Citroën C4 2,0 HDi exclusive – Nikoli ne pozabi na manire"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Sicer sem premlad, da bi imel toliko izkušenj, sem pa za svoja leta prevozil veliko kilometrov, tudi službenih, pred tem sem jih pa tudi precej preživel kot sopotnik v osebnih, kombijih in tovornjakih po Evropi in Balkanu. Recimo iz novega Megana Coupeja sem pa komaj dočakal, da sem se vsedel v Mastera, dobesedno sem bolj užival v vožnji z njim, ker enostavno ni tako prekleto sterilen. Z omenjanjem kategorij si sicer nekoliko povečal kompetenco, ampak C, D in E ima tudi moja mama, pa sem ji še vedno dal precej nasvetov pri vožnji avta in kamiona. Vidim pa pri očetu, da se z leti in špediterskimi kilometri vse bolj nagiba k “mehkim” avtom, razumljivo, čeprav ga še vedno včasih “prime” in nekoliko bolj živahno odpelje kak kilometer, tudi s (praznim) Actrosom. V tem segmentu sem tudi sam vozil od aktualnih predstavnikov vozil Golfa, Megana, Mazdo3, Astro in Focusa, kot tudi zdaj že starega C4 in AR 147, tako da imam kar vredu predstavo, kaj kdo ponuja. No če damo na stran avtobiografske izpovedi, pregled kategorij v vozniškem dovoljenju, teorije zarote, poročilo o službenem voznem parku ipd., pač imava različne preference =) Mogoče še kakšen komentar, če bom imel ta teden čas preizkusit vsaj navidezno najbolj prepričljivega francoza tega razreda.
Bravo Tyros!
Tyros, dobro napisano. S tem se sam zelo strinjam. Sploh s tistim delom, o mladih.
toMmy , midva lahko polemizirava v nedolgled, imava pač vsak svoj pogled in kot kaže tudi različne izkušnje z vozili. Zate ne vem, jaz pa sem tudi službeno povezan z vozili in imam privatno in službeno prevoženih kar zajetno število km. med drugim sem lastnik dovoljenja za vse kategorije vozil vključno z C,D in E, to samo v vednost, da boš vedel s kom polemiziraš.Ko pišeš o Golfu dvojki, tega vozila nisem nikoli uporabljal, imamo pa v službi vozni park sestavljen pretežno z vozili VW koncerna, žal imamo na njih toliko stroškov s popravili, da resno razmišljamo o prehodu na drugo znamko, kar pa je žal problem zaradi nekaterih administrativnih zadev. Mene moti samo pretirano hvaljenje te znamke in ravno obratno kritiziranje drugih znamk iz strani novinarjev, ki objavljajo svoje članke kot strokovne teste in predvsem, kot sem že napisal povdarjanje športnosti in hitrosti na testih, saj še vedno trdim,da to lahko zavaja predvsem mlajšo populacijo voznikov k pretirani hitrosti in s tem povezanimi nesrečami na cesti. Moje osebno prepričanje pa je, da mi veliko več pomeni udobje in mehkoba, tudi s po tvoje sterilnim volanom, kot trdota in športnost s neposrednim volanom. Tudi zato sem recimo razočaran nad novo Laguno, kjer so vsaj zame pretiravali s trdoto in je avto tako postal podoben Nemškim vozilom in mislim , da bo ravno zaradi tega izgubil določeno število stalnih kupcev, vprašanje pa, če bo pridobil kaj novih, kar opažam tudi na naših cestah kjer novih Lagun skoraj ni opaziti. Preizkusil sem večino vozil do srednjega razreda, ki so prišla na trg v zadnjih 3-4 letih in včasih res ne morem verjeti kaj so sposobni novinarji napisat, kot verodostojen test nekega vozila, kjer še enkrat, bodo našli najmanšo in nepomembno zadevo za napako, razen pri VW seveda.
Navajam samo enega od množice vsaj zame smešnih primerov: Golf je na testu cukal in novinar napiše , da je bilo verjetno krivo slabo gorivo, da bi se to zgodilo med testom Megana, sem prepričan, da bi takoj planili nad to kot kritika motorja, da ne navajam dalje itd…., sicer pa ravno zaradi različnih okusov za vozila uspeva toliko različnih proizvajalcev vozil, kar pa je tudi prav, včaših je veljal rek, ki še vedno drži: vsak cigan svojega konja hvali.
lep dan še naprej!
Tyros, za razliko od tebe nisem nikoli misli, da je edini dober avto nemški, celo veliko zamero imam do dveh nemških znamk. Ti govoriš za “cvajera” o udobju ali si vozil 5. oz. 6. generacijo dlje kot par kilometrov? S 5ko delam dosti (večinoma hitrih) kilometrov po zelo slabih cestah, včasih s sopotniki in polnim prtljažnikom, kar nekaj sem jih preživel tudi na zadnji klopi, pa nisem nikoli čutil pomanjkanja udobja, kaj šele da bi trpel, čeprav me v kakšnih avtih (tudi VAG, da ne bo pomote) začne zelo hitro bolet hrbtenica ipd. Večkrat je bila vožnja trpljenje zaradi kakšnih ergonomskih bedarij, miniaturnih stopalk, pomanjkanja prostora za… vse… in to ravno pri francozih in AR. Sicer je pa glavna tarča moje kritike sterilen volan (in “počasen” menjalnik), ki ima bolj malo veze z udobjem! Zame pomanjkanje povratnih informacij ne stopnjuje udobja, kvečjemu nelagodje oz. nezaupanje v avto.